Zmaga opozicije

Poraz Erdogana na lokalnih volitvah

A.S./STA
1. 4. 2024, 15.22
Posodobljeno: 1. 4. 2024, 15.26
Deli članek:

Na lokalnih volitvah v Turčiji je Stranka za pravičnost in razvoj (AKP) turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana morala priznati poraz. Po vsej državi je glede na začasne rezultate, ki so jih objavili davi, vladajoča AKP utrpela izgube.

Profimedia
Navijaško slavje opozicije v Istanbulu, ki so se zbrali na trgu Sarachane, da bi pozdravili istanbulskega župana Ekrema Imamogluja.

"Na žalost nismo dosegli rezultatov, ki smo si jih želeli," je dejal Tayyip Erdogan podpornikom. "Seveda bomo spoštovali odločitev države. Izogibali se bomo trmoglavosti, delovanju proti nacionalni volji in dvomu o moči naroda," je dodal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

Opozicijska Republikanska ljudska stranka (CHP) je glede na začasne rezultate po 98 odstotkih preštetih glasov s 37,7 odstotka podpore postala najmočnejša sila v državi, AKP je zbrala 35,5 odstotka glasov, poroča turška tiskovna agencija Anadolu. Če bodo rezultate potrdili, bo to prvič od leta 2002, da AKP ne bo najmočnejša sila v državi, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Slavje opozicije po celi Turčiji

Volilna komisija je danes sporočila, da je glede na začasne rezultate CHP osvojila 35 od 81 županskih položajev, AKP pa 24. CHP je med drugim slavila v petih največjih mestih v državi, tudi Istanbulu in Ankari. Vodja CHP Özgür Özel je ocenil, da je to zgodovinski rezultat, ki kaže na to, da si volivci želijo novo politiko.

V 16-milijonskem Istanbulu je po skoraj vseh preštetih glasovih z 51 odstotki zmagal trenutni župan Ekrem Imamoglu (CHP), Erdoganov kandidat Murat Kurum je medtem prejel 40 odstotkov. Tudi v Ankari je slavil trenutni župan Mansur Yavas, po polovici preštetih glasovih je osvojil skoraj 59 odstotkov glasov, medtem ko jih je kandidat AKP 33,5 odstotka.
Na lokalnih volitvah v Turčiji je lahko v nedeljo svoj glas oddalo okoli 61 milijonov ljudi, volilna udeležba pa je bila med 78,1 in 80,7 odstotka. Predvolilni boj je veljal za nepravičnega, saj je večji del medijev pod neposrednim ali posrednim nadzorom vlade. V ospredju so bile sicer teme, kot so inflacija, infrastrukturni projekti in pripravljenost na potrese, še piše dpa.