Pristanišče

Ameriška ladja z opremo pljuje proti Gazi

A.S./STA
10. 3. 2024, 08.28
Posodobljeno: 10. 3. 2024, 08.29
Deli članek:

Iz vojaške baze v ameriški zvezni državi Virginija je v soboto izplula vojaška ladja z opremo, s katero naj bi ob obali območja Gaze postavili začasno pristanišče. Njegovo vzpostavitev je nedavno napovedal predsednik ZDA Joe Biden, da bi na ta načina v oblegano enklavo lažje odstavili nujno potrebno humanitarno pomoč prek morja.

Profimedia
Ladja General Frank S Besson

Ladja General Frank S Besson je glede na davišnje sporočilo ameriške vojske v smeri proti Gazi izplula manj kot 36 ur po Bidnovi napovedi. Na njenem krovu je oprema, s katero bodo postavili začasen pomol za dostavo pomoči, je na omrežju X še navedlo centralno poveljstvo vojske. Glede na navedbe Pentagona bi sicer postavitev pristanišča s pomočjo okoli 1000 vojakov, od katerih ne bo nihče stopil na kopno, lahko trajala do 60 dni. Humanitarne organizacije v Gazi svarijo, da tamkajšnji prebivalci ne morejo čakati tako dolgo. Medtem pa ladja Open Arms istoimenske organizacije, naložena s približno 200 tonami hrane, še vedno čaka na dovoljenje za izplutje s Cipra, kjer varnostni pregled izvaja izraelska stran.

EU je sicer v petek napovedala, da se bo še ta konec tedna odprl pomorski koridor, prek katerega bi lahko pomoč priplula neposredno iz Cipra, države članice EU, ki je najbližje Gazi. Zaenkrat ni povsem jasno, kako bo do izgradnje ameriškega pomola kakršnakoli pomoč prek morja tudi varno dostavljena na kopno. Gaza namreč nima delujočega pristanišča, njene okoliške vode pa so preplitke za velike ladje, pojasnjuje britanski BBC.

Glede na navedbe Open Arms ekipa ameriške humanitarne organizacije World Central Kitchen, ki je priskrbela pomoč, sama gradi poseben pomol, prek katerega bi sprejeli pomoč. Pobude za dostavo pomoči v Gazo tako iz zraka kot prek morja so se okrepile zaradi vse resnejših opozoril Združenih narodov in drugih organizacij, da je v palestinski enklavi lakota skoraj neizbežna, več otrok pa naj bi že umrlo zaradi pomanjkanja hrane. Niti pomoč iz zraka niti po morju naj sicer glede na opozorila ZN ne bi mogla v celoti nadomestiti pomoči, ki dospe po kopnem, zato zahodne države pozivajo Izrael, naj z odprtjem dodatnih poti in prehodov omogoči več dobav. Deležen je tudi obtožb, da ovira dostavo pomoči. Od nje je v največji meri odrezan sever enklave, kjer z le malo hrane in čiste vode po ocenah živi okrog 300.000 Palestincev.

Izraelska vojska je zračno in kopensko ofenzivo na Gazo sprožila po napadu palestinskega islamističnega gibanja Hamas na Izrael, v katerem je bilo 7. oktobra lani ubitih okrog 1200 ljudi, še 253 so jih ugrabili. V Gazi je bilo odtlej ubitih več kot 30.900 ljudi.