Raziskovalci na floridski univerzi so v ponedeljek objavili posodobljeno zbirko podatkov, ki kaže, da so lani po vsem svetu zabeležili 14 napadov morskih psov s smrtnim izidom, pri čemer so jih deset uvrstili v kategorijo neizzvanih napadov, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
To pomeni znatno povečanje v primerjavi s povprečjem med letoma 2018 in 2022, saj je bilo v tem obdobju povprečno zabeleženih šest neizzvanih napadov na leto.
Poročilo floridskih raziskovalcev kaže še, da je bilo v letu 2023 zabeleženih 69 neizzvanih in 22 izzvanih ugrizov morskih psov.
Večina napadov se je zgodila v ZDA
"To je v mejah običajnega števila ugrizov, medtem ko je pogostost primerov smrti letos nekoliko zaskrbljujoča," je dejal vodja programa za raziskovanje morskih psov pri floridskem naravoslovnem muzeju Gavin Naylor.
Večina napadov se je zgodila v ZDA in Avstraliji, pogoste žrtve so bili zlasti plavalci in deskarji na vodi. Raziskovalci na floridski univerzi ob tem poudarjajo, da je verjetnost ugriza morskega psa še vedno zelo nizka - v povprečju ima človek več možnosti, da zadane na loteriji, kot da ga napade morski pes.
Med drugim v Jadranu slabša pestrost kot pred leti
Med drugim pa Društvo Morigenos, ki je sodelovalo pri pripravi pregledne študije kitih in delfinih ugotavlja, da je stanje kitov in delfinov v Jadranu kljub pestrosti vrst slabše kot pred desetletji.
Kot so sporočili iz društva, študija objavljena v znanstveni reviji Acta Adriatica kaže na večplastnost stanja v Jadranu.
Kljub tem podatkom je stanje kitov in delfinov v Jadranu danes slabše kot je bilo pred nekaj desetletji. V obdobju med 19. stoletjem in sredino 20. stoletja je bilo po navedbah društva v Jadranu namerno pobitih na tisoče delfinov, kar je med drugim vodilo v skoraj popolno izginotje navadnega delfina. Kot je pojasnil vodilni avtor študije Giovanni Bearzi, so delfine obravnavali kot škodljivce, njihovo ubijanje pa je bilo pogosto in razširjeno, predvsem zaradi zmanjšanja konfliktov z ribištvom. "V Jadranskem morju so kampanje za iztrebljanje delfinov spodbujali organi, pristojni za upravljanje ribištva, in ti poboji so se izvajali več kot stoletje, vse do šestdesetih let prejšnjega stoletja."
Še vedno igrajo veliko vlogo v ekosistemih
Danes se jadranski kiti in delfini soočajo z mnogimi grožnjami, ki vključujejo skupne učinke degradacije in izgube habitatov, prekomernega izlova njihovega plena, naključne smrtnosti v ribolovnih orodjih, antropogenega hrupa, plastičnih odpadkov, kemičnega onesnaženja in podnebnih sprememb. Jadran je zaradi svoje polzaprtosti in relativne plitvosti še posebej občutljiv ekosistem, poleg tega je v tem morju ribolov z vlečnimi mrežami najbolj intenziven na svetu.
"Danes vemo, da veliki plenilci, kot so denimo kiti, delfini in morski psi, niso škodljivci, temveč v morskih ekosistemih igrajo izredno pomembno vlogo" je poudaril predsednik društva Morigenos in soavtor študije Tilen Genov.
