Tako se podobno, kot njen rahlo slavnejši stolp v Pisi, za približno 4 stopinje, nagiba tudi stolp v Bologni. Oba stolpa sta začela rahlo zapuščati svojo vertikalno lego že zelo zgodaj po izgradnji, in ljudi je prvič zaskrbelo. Stolp v Bologni, imenovan Garisenda, po družini, ki ga je financirala, da se je lahko postavljala z njegovo in svojo dominantnostjo nad mestom, je sprva meril impozantnih 60 metrov, a so mu morali zaradi nagibanja odvzeti kar nekaj metrov. V 14. stoletju so ga zreducirali na 47 metrov. Ob svojem dvojčku, stolpu, ki ga je ob njem dala postaviti druga premožna družina Asinelli in je dvakrat višji, žanje občudovanje obiskovalcev tega idiličnega italijanskega mesta. Zaradi svoje višine je bil večkrat tarča udara strele in je uspel preživeti več požarov. Zdaj pa mu grozi, da se bo prevrnil. Skrbni nadzor stanja stolpa je pokazal spremembe v njegovi legi in poslabšanje materialov, ki sestavljajo njegovo osnovo. Mestni svet je stanje ocenil, kot zelo kritično. Nekaj bo treba ukreniti. Oktobra so zaprli okolico stolpa. Zgradili bodo pregrado, ki bo končana v začetku prihodnjega leta, medtem ko bosta stolp in trg pod njim predvidoma ostala zaprta več let, dokler bodo potekala obnovitvena dela. Pregrada bo zaščitila okoliške zgradbe in ljudi v primeru zrušitve. Okoli stolpa pa bodo namestili tudi kovinske mreže proti skalnim podorom.
Nevarni nagib
Slavnemu italijanskemu stolpu grozi, da se bo zrušil
Italijanski arhitekti 12. stoletja so se radi ozirali v višave in gradili zgradbe, ki bi bile kar se le da visoke, ki bi segale do nebes, če bi se le dalo. A statika včasih tega ne dopušča.
Urša Cerar
