Blinken - Qin

Odkrit in konstruktiven pogovor med glavnima diplomatoma ZDA in Kitajske

G.G./STA
18. 6. 2023, 20.11
Posodobljeno: 18. 6. 2023, 20.14
Deli članek:

Ameriški državni sekretar Antony Blinken je imel odkrit in konstruktiven pogovor s kitajskim kolegom Qin Gangom, je po današnjem srečanju vodij diplomacije ZDA in Kitajske v Pekingu sporočil State Department. Blinken je poudaril pomen diplomacije in odprtih komunikacijskih kanalov. Kitajska stran je medtem izpostavila vprašanje Tajvana.

Profimedia
Kako prijateljski je bil stisk roke med ameriškim in kitajskim zunanjim ministrom?

Ameriški državni sekretar je danes prispel na obisk v Peking. To je njegov prvi obisk na Kitajskem, od kar je leta 2021 prevzel položaj, in tudi prvi obisk kakega vodje ameriške diplomacije v Pekingu po letu 2018. Obisk je bil načrtovan že za februar, a so ga v zadnjem trenutku preložili zaradi domnevnega kitajskega vohunskega balona nad ZDA.

Po navedbah ameriških predstavnikov je cilj obiska stabilizirati odnose med ZDA in Kitajsko, ki so v zadnjem času zelo napeti. Kot so navedli, je Qin Blinknu zagotovil, da si želi Peking stabilnih, konstruktivnih in predvidljivih odnosov z Washingtonom. Strinjal se je tudi s predlogom, da obišče Washington.

Kitajska stran pa je po srečanju sporočila, da največjo nevarnost za odnose med državama predstavlja vprašanje Tajvana, je poročala kitajska državna televizija CCTV. "Vprašanje Tajvana je ključno za interese Kitajske, je najpomembnejše vprašanje v odnosih med ZDA in Kitajsko in tudi največja nevarnost zanje," je po poročanju CCTV Blinknu dejal Qin.

Pogovor ministrov v kitajski državni vili Diaoyutai je trajal več ur, sledila mu je uradna večerja, ki jo je vodja kitajske diplomacije pripravil za ameriškega gosta. Blinken bo v Pekingu ostal do ponedeljka, na programu ima srečanja z več z visokimi kitajskimi predstavniki. Omenja se tudi možnost srečanja s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom, vendar v Pekingu tega za zdaj niso potrdili.

Napetosti med Kitajsko in ZDA segajo od kitajskega stališča do ruske agresije v Ukrajini prek trgovinske vojne med državama in njunega udejstvovanja v indijsko-pacifiški regiji do statusa Tajvana, ki ga Kitajska dojema kot del svojega ozemlja.