Svet v letu 2022

Stara in nova žarišča kriz: Od Ukrajine do Tajvana in Kosova

R.T.
31. 12. 2022, 07.26
Deli članek:

Ko se je zaključevala koronakriza, je kot strela z jasnega udarila ruska invazija na Ukrajino. Napetosti pa so se pojavljale tudi drugod.

Profimedia
Kitajci v Hongkongu so nasprotovali obisku Nancy Pelosi na Tajvanu.

O dogajanju, ki je pretreslo svetovno javnost in povzročilo humanitarno katastrofo ter pospešilo energetsko krizo, smo podrobno pisali v članku 'Krvavo leto vojne, oči, polne solz in sovraštva, ter ranjen Putinov ponos'. Na tem mestu se bomo lotili sumarnega pregleda drugih pomembnih dogodkov na mednarodnem parketu v letu 2022.

Koronavirus se poslavlja

S prevlado koronavirusne različice omikron se je nakazalo upanje na konec epidemije in ukrepov, ki so državljanom grenili življenja. Nekatere države, na primer Švedska, Danska in Švica, so pohitele in že konec zime ali v začetku pomladi odpravile omejitve, spet druge, kot na primer Avstrija, pa so čakale vse do poletja. Kitajska, ki je dolgo zasledovala politiko ničelne tolerance do covida-19, zaradi česar je močno trpelo družabno življenje in gospodarstvo, je šele po decembrskih protestih spremenila smer in do konca leta odpravila večino protikoronskih ukrepov. Covid-19 je postala endemična bolezen, podobna sezonski gripi, stroga zaprtja, omejitve gibanja (na občine v Sloveniji!), karantene in maske na prostem se zdijo kot nočna mora iz preteklosti. Nekaterim poklicnim skupinam pa se bo kolcalo po radodarnih covidnih dodatkih.

Dober dan inflacija

Posledice koronskega obdobja so se z višanjem cene energentov kazale že pred vojno v Ukrajini, ki je še zaostrila gospodarske razmere. V razvite države je skozi glavna vrata stopila inflacija. Dvigu cen energentov so sledile podražitve na vseh področjih, gospodarska rast se je umirila, obresti so poskočile, države pa so intervenirale s paketi pomoči posameznikom in gospodarstvu. V naslednjem letu bo v evrskem območju po napovedih inflacija po letošnjih nekaj več kot osmih odstotkih ostala pri še vedno krepkih šestih odstotkih.

Profimedia
Ljudi so najbolj prizadel podražitve živil in energentov.

Tajvan kot poligon za merjenje moči med ZDA in Kitajsko

Ob vojni v Ukrajini so za dodatno potenje v avgustovskih dnevih poskrbele napetosti med Kitajsko in ZDA, ki jih je z obiskom Tajvana sprožila predsednica predstavniškega doma ameriškega kongresa Nancy Pelosi. Kitajci so odgovorili z obsežnimi vojaškimi vajami v bližini Tajvana in s svojimi letali vstopali v tajvanski zračni prostor. Po nekaj dneh so se strasti umirile, V Pekingu pa so dali vedeti, da se niso odrekli politike ene Kitajske, pod katero spada tudi Tajvan. Po drugi strani so tudi ZDA opozorile, da bodo stale na strani samostojnega Tajvana. Boj za svetovno prevlado med Kitajsko in ZDA se nadaljuje.

Nemirno Kosovo

Na Balkanu je po smodniku zadišalo na Kosovu. Začelo se je avgusta, ko so Srbi na Kosovu vzrojili zaradi odločitve kosovske vlade, da morajo lastniki vozil s srbskimi registrskimi oznakami na Kosovu te zamenjati z oznakami Kosova. Ko se je malce poleglo razburjenje zaradi tablic, se je decembra spet zaostrili, potem ko je kosovska policija aretirala srbskega policista zaradi suma kršitve ustavnega reda, na kar so se Srbi odzvali s postavitvijo barikad. Po posredovanju srbskega predsednika Aleksandra Vučića so jih odstranili, a spor med Srbijo in Kosovom še ni rešen.

Profimedia
Protestniki s Srbije so v znak podpore kosovskim Srbom začasno blokirali mejni prehod Merdare.

Serija škandalov na Otoku

Volitve niso zaznamovale le slovensko politično sceno. V Veliki Britaniji so se vrstili škandali, ki so v začetku julija pripeljali do odstopa vlade pod vodstvom Borisa Johnsona. Člani konservativne stranke so za novo premierko zunanjo ministrico Liz Truss, ki je doživela polom z načrtom davčne reforme. Po pretresu na finančnih trgih so je morala oktobra posloviti in novi premier je postal nekdanji finančni minister Rishi Sunak.

Profimedia
Borisa Johnsona so zasačili, da je v času strogih omejitev druženja prirejal zabave.

Prva ženska premierka v Italiji

V kronično politično nestabilni Italiji so na parlamentarnih volitvah konec septembra največ glasov namenili desnemu taboru na čelu z desnimi Brati Italije. Predsednica vlade je mesec dni kasneje kot prva ženska postala Giorgia Meloni. Čeprav je že pred volitvami prepričevala domačo in evropsko javnost, da ni fašistka, temveč zagovornica tradicionalnih konservativnih vrednot, je njen prihod med delom Evropejcev sprožil zaskrbljenost, saj je v letih pred tem pogosto ostro kritizirala Bruselj.

Profimedia
Italijanska premierka Giorgia Meloni.

(Začasni) polom kriptovalut

Za konec omenimo še močan upad vrednosti kriptovalut, ki ga je za laike simbolizirala aretacija nekdanjega direktorja propadle kriptoborze FTX Sama Bankmana Frieda. V preteklih letih je ta trg, na katerem je tudi ogromno špekulantov, le rasel in rasel, tako da se lahko polovična izguba tržne vrednosti dojema tudi kot korekcija.