Tajvan

Notranjepolitično vprašanje za Kitajce, rušenje regijske stabilnosti za ZDA

A.R.
12. 6. 2022, 13.54
Posodobljeno: 12. 6. 2022, 14.35
Deli članek:

V Singapurju še danes poteka Azijski varnostni vrh, posvečen predvsem pogovorom o mednarodnih vprašanjih tihooceanskega dela sveta. Zaostrovanje retorike se je nakazovalo že pred začetkom vrha, ko je Kitajski obrambni minister Wei Fenghe izrazil ozemeljske težnje po priključitvi Tajvana, kar pa njegov ameriški kolega označuje kot rušitev regijske stabilnosti, ki se jo ZDA kakopak čutijo dolžno braniti.

Profimedia
Ponedeljkov vdor v območje zračne obrambe Tajvana je bil največji vdor od 23. januarja.

Kot je pogosto značilno za politične spore, gre tudi pri nesoglasjih, ki razburjajo vrhovne predstavnike svetovnih sil tokrat, tudi za spor glede tega, kaj lahko šteje kot mednarodno vprašanje in kaj ne. Za ZDA, ki se v tem primeru skušajo predstaviti kot branilci svetovnega reda, je mednarodno vprašanje odnos Kitajske in Tajvana, o katerem je že pred samim vrhom Wei Fenghe izrekel nekaj odločnih besed.

Kitajski obrambni minister Wei Fenghe je danes po poročanju CNN dejal, da bo njegova država zagotovo uresničila združitev s Tajvanom, in dodal, da bi se to v idealnem primeru zgodilo na miren način. Ob tem je pozval ZDA k izboljšanju dvostranskih odnosov s Kitajsko.

Kitajski vidik spora

Za Weija oziroma politiko Pekinga do otoške države to vprašanje ne more biti mednarodno, ampak kvečjemu notranjepolitično vprašanje Kitajske: »Tajvan je kitajski Tajvan, to je notranja zadeva Kitajske,« je razložil uradno stališče Pekinga. »Kitajska bo zagotovo uresničila svojo ponovno združitev, to je zgodovinski trend, ki ga nihče ne bo ustavil,« je na svojem današnjem nastopu na varnostnem srečanju ponovil stališče, ki je že pred vrhom razburilo del javnosti.

Wei je sicer še dodal, da bi bilo »idealno« to združitev doseči z mirnimi sredstvi, a tudi pri tem ni šlo brez kazanja s prstom. »Kitajska nikoli ne bo težila k hegemoniji, niti ne bo sodelovala v oboroženi vojaški ekspanziji na tuje ozemlje. Nikoli ne ustrahujemo drugih, vendar tudi ne bomo dopustili, da bi drugi ustrahovali nas«, je namignil na ameriške obtožbe, ki jih je ameriški obrambni sekretar Lloyd Austin uperil proti Pekingu dan pred tem. V svojem govoru je namreč Austin Kitajsko obtožil, da s svojim nasilnim, agresivnim in nevarnim delovanjem »spodkopava varnost, stabilnost in napredek v indo-pacifiški regiji«, še povzema CNN.

ZDA kot globalni ustrahovalci

Wei se je na te in podobne besede danes odzval in nazaj obtožil ZDA, da v svoji politiki do tega dela sveta sledi »strategiji ustvarjanja konfliktov«. ZDA naj bi pri tem »gradile eksluzivno, majhno skupino, ki bi v imenu svobode in odprtosti regije ugrabljala manjše države in jih ščuvala proti eni državi«.

A medtem, ko se med velesilama odvija nekakšna psihološka vojna, v kateri preko očitkov obe strani druga drugi podajata tudi povsem različne diagnoze, pa je predmet ali vsaj simptom spora še vedno – Tajvan. »Kitajska si z največjim trudom in iskrenostjo prizadeva za ponovno združitev na miren način. V primeru odcepitve si Kitajska pridržuje druge možnosti,« je še dejal Wei, ki ga ameriške obtožbe očitno ne bodo omajale. Dodal je, da ne gre podcenjevati odločnosti in zmogljivosti kitajskih oboroženih sil pri obrambi suverenosti in ozemeljske celovitosti Kitajske.

Kitajski obrambni minister je ob tem še dejal, da je na ZDA, da izboljšajo dvostranske odnose s Kitajsko, saj so odnosi med državama na kritični točki. ZDA je pozval, naj »okrepijo solidarnost in se zoperstavijo konfrontaciji in delitvi«, ministrove besede povzema STA.

Austin je sicer v svojem nastopu zagotovil, da ZDA nasprotujejo »enostranskim spremembam statusa quo« na Tajvanu, vendar pa ostajajo »odločno zavezane naši dolgoletni politiki ene Kitajske« in ne podpirajo neodvisnosti Tajvana. Po pisanju CNN gre tu sicer za ambivalenco v ameriškem stališču, ki pa jo - namreč ambivalenco - še poudarijo nedavne besede Ameriškega predsednika Joeja Bidena, po katerih Washington priznava stališče Pekinga glede tega, da je Tajvan del Kitajske, vendar ZDA nikoli niso podprle teženj po priključitvi samoupravne otoške države.