Mirovna pogajanja

Zelenski pripravljen na pogovore o ukrajinski nevtralnosti

J.P.
28. 3. 2022, 06.56
Posodobljeno: 28. 3. 2022, 08.02
Deli članek:

Mirovna pogajanja se bodo nadaljevala. Na mizi je očitno tudi ukrajinska nevtralnost.

Reuters
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski

V naslednjem krogu mirovnih pogajanj z Rusijo, ki bo potekal v Turčiji, bosta za ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega prioriteti suverenost in ozemeljska celovitost. Zelenski pa je še pred tem dal vedeti, da je pripravljen razpravljati o tem, da bi Ukrajina postala nevtralna, kar je glavna točka spora z Rusijo.

Dodal je, da bi odločitev za nevtralnost morala biti potrjena na referendumu, varnost v Ukrajini pa zajamčena s tretjih strani, poroča Reuters.

Dosedanja pogajanja za končanje več kot mesec dni trajajočih spopadov v Ukrajini so bila v glavnem osredotočena na nevtralnost ter demilitarizacijo Ukrajine in varnostna jamstva. Ruska in ukrajinska stran naj bi se prihodnji teden sestali na drugem krogu neposrednih pogovorov v Turčiji.

Zelenski je še dejal, da želi doseči kompromis z Rusijo glede vprašanja Donbasa. Dodal je, da je vprašanje ruskega jezika ena od tem pogajanj, in da je dogovor z Rusijo možen le, če se ruske čete umaknejo iz Ukrajine.

Iz ruske strani je bilo v začetku meseca slišati, da bi Ukrajina lahko prevzela švedski ali avstrijski model nevtralnosti. Ukrajina je predlog zavrnila, češ da lahko le v Kijevu oblikujejo sistem, ki bo sprejemljiv za Ukrajince.

V pogovoru z ruskimi novinarji je Zelenski ruskega voditelja Vladimirja Putina obtožil, da zavlačuje s pogajanji in podaljšuje konflikt. "S predsednikom Ruske federacije se moramo dogovoriti. Da bi dosegli dogovor, pa se mora dejansko srečati z mano," je dejal Zelenski.

Ruski umiki

Ta je na širšem območju Kijeva utrpela hude izgube, je sporočila ukrajinska vojska, zaradi česar naj bi v Belorusijo, rusko zaveznico, umaknili dva bataljona. Sporočili so tudi, da pretok čet iz Rusije v Ukrajino ni več tako intenziven, kot je bil.

V Kijevu se sicer danes znova začenja šolanje, in sicer na daljavo, kot je včeraj oznanil kijevski župan Vitali Kličko. Po oceni Združenih narodov je med vojno iz Ukrajine pobegnila več kot polovica vseh otrok.

Rusi naj bi se prav tako umaknili iz mesta Slavutič blizu černobilske jedrske elektrarne, ki so ga zavzele v soboto. V omenjenem mestu živijo predvsem delavci, ki skrbijo za »izklopljeno« jedrsko elektrarno.

Velika škoda

Podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk je Rusijo obtožila neodgovornega ravnanja, potem ko je ta zavzela černobilsko jedrsko elektrarno, saj da jo je ogrozila s svojim dotrajanim in slabo vzdrževanim orožjem. Rusijo je obtožila tudi, da je gasilcem preprečila gašenje številnih požarov na območju. Rusija je tako »v kontekstu jedrske varnosti« ogrozila ne le Ukrajino, ampak milijone Evropejcev, je še dejala Vereščukova.

V Ukrajini ocenjujejo, da je vojna njihovi infrastrukturi povzročila za več kot 63 milijard ameriških dolarjev (približno 57 milijard evrov) škode. Poškodovanih, uničenih ali zavzetih je bilo vsaj 4431 stanovanjskih stavb, 92 tovarn in skladišč, 378 šol, 12 letališč ter sedem termo- ali hidroelektrarn.

Nerazumljen

Ameriški predsednik Joe Biden je po tistem, ko je v Varšavi dejal, da ruski predsednik Vladimir Putin ne more ostati na oblasti, dejal, da ni pozival k zamenjavi režima v Rusiji. Iz Kremlja so pozneje sporočili, da ruskega predsednika izbirajo Rusi, v Bidnovi administraciji pa trdijo, da je ameriški predsednik želel zgolj poudariti, da Putin ne bi smel vladati svojim sosedom.