Dogovor obsega okoli 19 milijard dolarjev javnih in zasebnih sredstev. Del denarja bo namenjen državam v razvoju za obnovo poškodovane zemlje, boj proti gozdnim požarom in podporo staroselskim skupnostim.
Udeležence podnebne konference v Glasgowu je nagovorila tudi britanska kraljica Elizabeta II. Dejala je, da je čas, da se preide od besed k dejanjem. Svetovne voditelje je pozvala, naj mislijo na prihodnje generacije, ko se pogajajo o dogovorih za omejevanje globalnega segrevanja.
28 držav se bo zavezalo tudi, da bodo prenehale krčiti gozdove za namene svetovne trgovine s hrano in izdelkov, kot so palmovo olje, soja in kakav. Industrija na tem področju namreč poganja krčenje gozdov, ker zahteva zemljo za vzrejo živali ali pridelavo pridelkov.
H končanju vlaganj in dejavnosti, povezanih s krčenjem gozdov, se bo zavezalo tudi več kot 30 največjih podjetij na svetu.
Podoben dogovor že leta 2014
Strokovnjaki novo zavezo pozdravljajo, a opozarjajo, da podoben dogovor, sprejet že leta 2014 v New Yorku, ni niti upočasnil krčenja gozdov.
Med državami, ki napovedujejo podpis zaveze, so Kanada, Brazilija, Rusija, Kitajska, Indonezija in DR Kongo, v katerih je okoli 85 odstotkov gozdov na svetu.
Indonezija je največji svetovni izvoznik palmovega olja, zaradi katerega se uničujejo gozdovi in staroselskim prebivalcem jemlje življenjski prostor. V Rusiji so ogromni gozdovi, ki predstavljajo več kot petino dreves na svetu in zajemajo več kot 1,5 milijarde ton ogljika letno. Medtem je v Braziliji, kjer je največji pragozd na svetu, krčenje gozdov lani naraslo na največjo raven v 12 letih, zato je pristop Brazilije k dogovoru zelo pomemben.
Gozdovi po svetu so ena močnejših zaščit pred segrevanjem planeta. Iz ozračja namreč vsrkajo tretjino ogljikovega dioksida, ki ga letno proizvede človeštvo. Trenutno pa vsako minuto izgine gozd v površini 27 nogometnih igrišč.
