Po 10 letih

V Mjanmaru nov državni udar

B.K./STA
1. 2. 2021, 12.56
Posodobljeno: 1. 2. 2021, 13.01
Deli članek:

Po desetih letih se je končala demokratična epizoda v Mjanmaru.

Reuters
Mjanmarska vojska.

Mjanmarska vojska je izvedla državi udar in aretirala predsednika države Wina Myinta in nekdanjo politično zapornico ter dejansko voditeljico države Aung San Suu Kyi, poročajo tiskovne agencije.

Poleg Suu Kyijeve je ojska aretirala tudi druge politične voditelje in ministre na dan, ko bi se moral na ustanovi seji sestati nov državni parlament. Za zdaj še ni jasno kakšna usoda čaka novo-izvoljene poslance.

Po aretacijah je vojska prevzela nadzor nad komunikacijami v državi, ki so zelo omejene, zaprtih je več omrežij mobilne telefonije, poročajo pa tudi o motnjah na internetu.

Vojska je medtem napovedala, da bo po letu dni izrednih razmer izvedla nove volitve. Njihov zmagovalec bo nato prevzel vajeti države, so predstavniki vojske napovedali v nagovoru prek svoje televizije.

Wikipedija
Aung San Suu Kyi

Udar so izzvale napetosti med vojsko, ki je državo vodila skoraj pol stoletja in dosedanjo civilno vlado pod vodstvom Nacionalne lige za demokracijo (NLD) okrog domnevnih prevar na novembrskih volitvah.

Volitve je znova zlahka dobila NLD, česar vojska ne priznava. Vojaški vrh je že prejšnji teden zagrozil s prevzemom oblasti dokler se ne uredijo volilne nepravilnosti.

Novembrske volitve so bile šele druge demokratične volitve odkar se je v Mjanmaru leta 2011 končalo 49 let vojaške diktature. Vojska je nemudoma po volitvah začela govoriti o prevarah in nekih desetih milijonih ponarejenih glasovnicah ter zahtevala vpogled v volilne sezname.

Volilna komisija je to zavrnila in vojaški poveljnik Mjanmara general Min Aung Hlaing je prejšnji teden napovedal možnost ukinitve ustave iz leta 2008.

Iz sveta obsodbe udara

Po svetu se medtem vrstijo obsodbe udara. Med prvimi so se odzvale ZDA, ki so pozvale k ponovni vzpostavitvi demokracije in napovedale ukrepanje proti odgovornim.

Dogajanje so ostro obsodili tudi v EU, kjer obenem pozivajo k izpustitvi priprtih. Tako predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen kot predsednik Evropskega sveta Charles Michel in visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell so prek Twitterja ostro obsodili vojaški udar in pozvali k izpustitvi vseh priprtih.

V luči spora glede veljavnosti volitev v državi so se zavzeli tudi za spoštovanje izida volitev, ki so potekale novembra lani. "Ponovno mora biti vzpostavljena legitimna civilna vlada, v skladu z državno ustavo in novembrskimi volitvami," je zapisala von der Leynova. "Prebivalci Mjanmara hočejo demokracijo. EU jim stoji ob strani," pa je sporočil Borrell.

Prevzem oblasti in aretacije, ki da ogrožajo dosedanji napredek na področju demokratičnih sprememb v državi, je najostreje obsodil tudi nemški zunanji minister Heiko Maas. Vojaško vodstvo je v izjavi pozval k izpustitvi prijetih, odpravi izrednih razmer, dopustitvi ponovnega delovanja demokratičnih institucij in priznanju izida volitev.

Tudi francoska vlada je vojaške voditelje v Mjanmaru pozvala, naj spoštujejo rezultate lanskih volitev. Pariz podrobno spremlja dogajanje v državi in se o odzivu usklajuje s partnerji, zlasti znotraj Združenih narodov, je še dodal tiskovni predstavnik vlade Gabriel Attal.

Dogajanje je ostro obsodil tudi generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres. "Ti dogodki predstavljajo resen udarec demokratičnim reformam v Mjanmaru," je v izjavi sporočil njegov tiskovni predstavnik.

Peking je medtem strani v Mjanmaru pozval k razrešitvi razlik. "Kitajska je prijateljska soseda Mjanmara in upa, da bodo različne strani ustrezno razrešile razlike v skladu z ustavnim in pravnim okvirjem za zaščito politične in družbene stabilnosti," je sporočil tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva.

Že tretji vojaški udar po neodvisnosti

Mjanmar je po neodvisnosti od Velike Britanije leta 1948 prvi vojaški udar doživel leta 1962 in potem drugega leta 1988. Dobitnica Nobelove nagrade za mir Suu Kyi je bila po drugem vojaškem udaru 20 let zaprta in si je v svetu pridobila status demokratične ikone. To si je zapravila zaradi nasilja nad pripadniki muslimanske manjšine Rohingya.