Več kot 100

Kandidatov za razvoj cepiva proti koronavirusu ne primanjkuje

J.P./STA
12. 5. 2020, 07.25
Posodobljeno: 12. 5. 2020, 07.27
Deli članek:

Generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Tedros Adhanom Ghebreyesus je v video sporočilu Ekonomskemu in socialnemu svetu ZN (Ecosoc) dejal, da je na svetu trenutno več kot 100 kandidatov za razvoj cepiva proti novemu koronavirusu.

Profimedia
Generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Tedros Adhanom Ghebreyesus.

"Imamo dobre kandidate. Na vrhu jih je sedem ali osem. Imamo jih skupaj več kot 100. Posvečamo se nekaj kandidatom, ki lahko zagotovijo boljše rezultate, in pospešujemo delo tistih z boljšim potencialom," je dejal direktor WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus in dodal, da bo potrebno malce več denarja. Ni pa povedal, kdo so vodilni kandidati.

WHO je uvodoma menila, da bo za razvoj cepiva potrebnih od 12 do 18 mesecev. Ghebreyesus ni želel povedati, da bo cepivo razvito hitreje, ampak je diplomatsko dejal, da poteka pospešeno prizadevanje, ki mu pomaga zaveza o 7,4 milijarde evrov, ki jo je pred tednom dni izrazilo 40 držav in organizacij. Med njimi sicer ni ZDA.

Ghebreyesus je zagotovil, da WHO od začetka leta dela z več tisoč raziskovalci po vsem svetu in da obstaja konzorcij več kot 400 znanstvenikov, ki so vpeti v razvoj cepiva. Več denarja bo potrebnega potem za proizvodnjo, da se zagotovi, da bo cepivo prišlo do vseh ljudi na svetu. Po njegovih besedah se pandemija umirja v zahodni Evropi, vendar pa raste po vzhodni Evropi, Afriki, jugovzhodni Aziji in vzhodnem Sredozemlju.

Pandemija kaže, kako pomembno je imeti trdne nacionalne in regionalne zdravstvene sisteme, česar po sedanjem trendu še vedno ne bo imelo več kot pet milijard ljudi do leta 2030. Svet sicer za zdravstvo porabi na leto 7500 milijard dolarjev ali deset odstotkov vsega svetovnega bruto domačega proizvoda.

Ob 305 milijonov delovnih mest

Generalni direktor Mednarodne organizacije dela (ILO) Guy Ryder pa je na zasedanju Ecosoca dejal, da bo v drugem četrtletju letošnjega leta svet izgubil 305 milijonov rednih delovnih mest. Za primerjavo je v enakem obdobju na vrhuncu zadnje finančne krize šlo v nič 22 milijonov delovnih mest. Poleg tega je kar 60 odstotkov od skupaj 3,3 milijarde zaposlenih na svetu tako imenovanih "neformalnih delovnih mest", ki jih večinoma zasedajo ženske.