Bela hiša nad predlogom ni navdušena, ker želi ameriški predsednik Donald Trump izboljšati odnose z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, vendar zaradi velike večine, s katero je bil zakon potrjen v predstavniškem domu, predsednik ne bo mogel uporabiti svoje pravice veta.
Iz ruskega kremlja so se na napoved novih sankcij že odzvali. Opozorili so, da bo takšno postopanje imelo negativni vpliv na obe strani. “Menimo, da je nadaljevanje tovrstne retorike sankcij kontraproduktivno in škodljivo za interese obeh držav,” je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dimitrij Peskov.
Vpliv sankcij tudi na evropsko energetsko politiko
Glede poteze ameriškega kongresa so nezadovoljni v Evropski uniji. Zakon bi lahko namreč sankcioniral tudi evropska podjetja v energijskem sektorju, ki sodelujejo z ruskim energetskim sektorjem.
Več evropskih držav je tako nad dejanjem Washingtona razburjenih, vključno z Nemčijo, saj se bojijo, da bodo podjetja, ki delajo na plinovodih iz Rusije, imela omejen dostop do ameriških bank. Sankcije bodo namreč prizadele vsaj 8 evropskih projektov na področju energetike. Največji med njimi je nedvomno Severni tok 2, projekt izgradnje plinovoda iz Rusije, čez Baltik, do Nemčije. Če bo projekt ogrožen, bi to lahko ogrozilo energetsko oskrbo Nemčije od leta 2019 dalje.
Kongresniki so potrdili tudi nove sankcije proti Iranu in Severni Koreji. O predlogu mora sicer glasovati še senat ZDA.
