Junija 2014 je takratna albanska vlada v južno vasico Lazarat napotila 800 policistov iz posebnih enot. Misija: pridobiti državni nadzor nad območjem. Lazarat, kjer živi nekaj manj kot 3.000 ljudi, je bila namreč de facto avtonomno ozemlje. Njegovi prebivalci, ki so si kruh služili z vzgajanjem nelegalne indijske konoplje, so vasico branili s kupom strelnega orožja. To niti ni nenavadno, če vzamemo v zakup dejstvo, da so vaščani v dobrih časih pridelali tudi do 900 ton konoplje letno, kar je po takratnih cenah zneslo približno 4 milijarde evrov in pol, oziroma kar polovico albanskega bruto domačega proizvoda.
Policija je naletela na gromozanski odpor, v katerem so vaščani na policijsko intervencijo odgovorili tako s streli iz avtomatskih pušk, kot z uporabo granat in protitankovskega orožja. Čeprav je policijska operacija deloma uspela, se je nasilje nadaljevalo. Le leto kasneje je bil v Lazaratu tako ubit pripadnik albanskih protiterorističnih enot.
Nelegalna proizvodnja kanabisa pa je tudi po porazu Lazarata še vedno velik problem v Albaniji. Lansko leto se je tako vzgajanje te rastline znova povečalo in razpaslo po celotni državi. Policija je sicer uspela uničiti 2,5 milijona rastlin, a ogromne količine, ki so jih zasegli v začetku letošnjega leta namigujejo na to, da je velik del proizvodnje ostal nedotaknjen.
A policija je to poletje mnogo bolj optimistična. Za operacije proti pridelavi kanabisa so namreč v uporabo dobili helikopterje, s katerimi lažje opazijo nasade na hribovitem albanskem terenu. “Albanski teren je ponekod zelo hribovit, zato je kontrola iz zraka nujna. A rečem lahko, da je stanje drugčno kot lani – veliko večino nadzorovanega terena smo namreč očistili,” je za balkansko novinarsko mrežo BIRN dejal direktor albanske policije Josif Shtembari.
Shtembarijev optimizem je sicer podkrepljen s sprejeto triletno državno strategijo za boj proti kanabisu. Strategija v boj proti gojenju vključuje praktično vsako državno strukturo, pomembno vlogo pa igrajo tudi lokalne oblasti in prebivalci. Ti lahko namreč zaslužijo več kot 2.000 evrov nagrade, če policijo obvestijo o lokaciji nasada.
Da je albanski represivni aparat letos uspešnejši kot do sedaj potrjujejo tudi iz italijanske Guardia di Finanza, militarizirane narko-policijske agencije pod neposrednim nadzorom italijanskega ministra za gospodarstvo in finance. Prejšnji teden je tako italijanski policijski oficir Giovanni Conti potrdil, da v 23-urnem preletu albanskega ozemlja niso zasledili niti enega nasada konoplje. Guardia di Finanza bo sicer letos izvedla še 92 ur zračnega nadzora nad Albanijo.
