Novice Svet24

Evropski komisar Johannes Hahn, ki je pristojen za širitev unije in pristopna pogajanja, je ob prihodu na srečanje povedal, da je bil po njegovem mnenju dogodek v Turčiji zrežiran in vnaprej pripravljen, saj so bili seznami za aretacije tisoče ljudi sestavljeni že vnaprej. Saj so neposredno po spodletelem vojaškem udaru oblasti odpustile in aretirale 2,745 sodnikov, tožilcev, skoraj 3000 vojaških oseb, od vrhovnih poveljnikov do navadnih vojakov. "Seznami oseb, ki jih je treba odstraniti so bili pripravljeni vnaprej in to nakazuje, da je bil dogodek uprizorjen za to, da se jih uporabi," je Hahn odkrito in kritično komentiral trenutno dogajanje v Turčiji.

Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini je ob prihodu na zasedanje zunanjih ministrov EU v Bruslju poudarila, da je treba spoštovati pravno državo.

Skupaj z zunanjimi ministri bomo sporočili, da poskus vojaškega udara ne pomeni, da spoštovanje pravne države in sistema nadzora v državi ni pomembno, je dejala.

Tudi francoski zunanji minister Jean-Marc Ayrault je opozoril, da kaznovanje tistih, ki so načrtovali udar, ne sme vključevati ukrepov, ki bi lahko vodili k avtoritarni državi.

"Zelo pomembno je, da obe strani pokažeta zadržanost in zmernost," je menil novi britanski zunanji minister Boris Johnson.

EU: Uvedba smrtne kazni bi bila nesprejemljiva

Avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz je bil bolj neposreden. Po njegovih besedah bi bilo nesprejemljivo, da bi Turčija po petkovem poskusu vojaškega udara uvedla smrtno kazen. To možnost je v nedeljo nakazal turški predsednik Recep Tayyip Erdogan.

To predstavlja problem v odnosih z Evropsko unijo, je ob prihodu na zasedanje opozoril belgijski zunanji minister Didier Reynders.

V Berlinu svarijo Ankaro 

Nemčija je danes Ankaro opozorila, da bi morebitna ponovna uvedba smrtne kazni v Turčiji pomenila konec pristopnih pogajanj te države z EU. "Kategorično zavračamo smrtno kazen. Država, ki ima smrtno kazen, ne more biti članica EU," je v Berlinu dejal tiskovni predstavnik kanclerke Angele Merkel Steffen Seibert.

V Turčiji so smrtno kazen ukinili leta 2004, sicer pa je ne izvajajo že od leta 1984. Po petkovem neuspelem poskusu državnega udara je turški predsednik Recep Tayyip Erdogan omenil možnost njene ponovne uvedbe za kaznovanje pučistov.

"EU je skupnost, ki jo družijo vrednote, in je skupnost, ki je enota v stališču, da smrtna kazen ne spada med te vrednote. Posledično bi uvedba smrtne kazni pomenila konec pristopnih pogajanj," je dejal Seibert.

V poskusu vojaškega udara v Turčiji, ki naj bi ga izvedel del vojske, je bilo ubitih skoraj 300 ljudi, 1440 je bilo ranjenih. Turške oblasti so po udaru začele čistko v sodstvu in vojski. Aretirale so že več kot 6000 domnevnih pučistov, napovedujejo pa še nadaljevanje aretacij.

Takšen odziv po mnenju luksemburškega zunanjega ministra Jean Asselborna ni v skladu s pravno državo.

Profimedia

Kerry: "Obtožbe ne zadostujejo"

ZDA podpirajo izvoljeno vlado v Ankari, a hkrati turške oblasti pozivajo, naj ohranijo mir in stabilnost ter najvišje standarde pri spoštovanju demokratičnih institucij in pravne države, je po srečanju z zunanjimi ministri EU v Bruslju dejal ameriški državni sekretar John Kerry.

ZDA bodo podprle to, da se krivce za poskus vojaškega udara pripelje pred sodišče, vendar opozarjamo, da stvari ne smejo iti preko teh okvirjev, je dejal Kerry. ZDA in EU bodo spremljale razmere v Turčiji, da bi preprečili morebitno "nazadovanje".

Na vprašanje novinarjev, ali bodo ZDA izročile Turčiji islamskega klerika Fethullaha Gülena, ki živi v izgnanstvu v ZDA, je Kerry pojasnil, da doslej še niso prejeli uradnega zaprosila za njegovo izročitev. ZDA bodo taki prošnji ugodile, če bo Turčija predstavila dovolj trdne dokaze za njegovo vpletenost v načrtovani vojaški udar. "Obtožbe na zadostujejo," je dejal Kerry.