V začetku prejšnjega tedna je savdijski politični analitik razkril, da kraljevina premore jedrsko orožje.
Arhiv Svet24
V Savdski Arabiji samomorilski napad v bližini ameriškega konzulata.
Dahham Al-Anzi je to informacijo navrgel, ko je dejal, da se Saudova Arabija trudi zmanjšali iransko grožnjo v Levantu in v Siriji.
Čeprav je Saudova Arabija uradno zanikala, da bi imela jedrski program, in je javno nasprotovala jedrskemu orožju na Bližnjem vzhodu, je financirala vojaški jedrski program in pri tem sprejela »znanstveno pomoč« od Združenih držav Amerike in Pakistana. Temu sodelovanju navkljub pa je ameriški državni sekretar JohnKerry januarja Savdijce opozoril, da posledice vsekakor bodo, če bo Riad sprejel jedrsko orožje iz Pakistana.
Peter Schrank
Sporazum o iranskem jedrskem programu: vsaka stran ima svoje jastrebe.
Kot Indija in Pakistan
Savdijci že od leta 1974 financirajo pakistanske jedrske programe. »Naši dosežki so vaši,« jim je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja dejal takratni pakistanski predsednik Mohamed Zla-ul-Haq.
V tistem času so od Kitajske skrivaj kupili več ducatov balističnih raket CSS-2. Medcelinska balistična raketa je zasnovana tako, da zmore tri megatonsko jedrsko glavo ponesti 12.000 kilometrov daleč. Številni domnevajo, da so se Savdijci sporazumeli s Pakistanom, da bi od njih v primeru ekstremnih razmer dobili jedrsko orožje.
Leta 2013 so pri Natu razkrili, da v Pakistanu na Savdijce čaka jedrsko orožje.
Tri leta prej pa je danes že preminuli kraljAbdulah ZDA obvestil, da se bodo, če bo Iran nadaljeval s svojim jedrskim programom, tudi oni oborožili z jedrskim orožjem. Po sporazumu o iranskem jedrskem programu pa nekateri ugibajo, da so si Savdijci spet zaželeli jedrskega orožja.
Podobno je bilo z Indijo in Pakistanom. Pakistanci so se jedrskega orožja več let otepali, a ko ga je dobila Indija, so se oborožili tudi oni.
Peter Schrank
