Svet

Proti komu se pravzaprav borimo?

MK
19. 11. 2015, 17.25
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.58
Deli članek:

Francoski minister je dejal, da se borimo proti Daeshu. Toda kdo pravzaprav to je?

google
obglavljanje nedolžne žrtve

Gre za skupino, ki sebe imenuje za Islamsko državo Iraka in Sirije (ISIS) in je kot taka tudi bolj znana javnosti. Toda, kot je dejal francoski zunanji minister Laurent Fabius, gre za poimenovanje, ki ga mnogi muslimani zavračajo in smatrajo za odvratno. »Gre za teroristično skupino, ne pa državo. Ne priporočam uporabe izraza ISIS, ker zakriva meje med islamom, muslimani in skrajneži oziroma islamisti. Arabci jih imenujejo za Daesh, jaz jih bom zato imenoval za Daeške krute morilce,« je utemeljil minister. Beseda Daesh je akronim, izpeljava izal-Dawla al-Islamiya al-Iraq al-Sham, in ga uporabljajo nasprotniki ISIS, saj ima mnogo negativnih pomenov. Sliši se podobno kot daes (tisti, ki sam sebi spodmika tla pod nogami) in dahes (tisti, ki širi spore).

Ker ne priznavajo, da je ISIS država, v arabskem svetu nasprotniki raje uporabljajo izraz Daesh, ki ima več negativnih pomenov.

Ker ne priznavajo, da je ISIS država, v arabskem svetu nasprotniki raje uporabljajo izraz Daesh, ki ima več negativnih pomenov. Od preostalih se razlikujejo po tem, da želijo delovati kot država, zaradi črpanja nafte pa imajo izjemen finančni priliv, o čemer smo poročali že včeraj. Skupina se je začela združevati kmalu po ameriški zasedbi Bagdada in je njen neposreden proizvod, čeprav so se njeni zametki začeli oblikovati že prej.Aprila 2013 so svoje ime spremenili v Islamsko državo Iraka in Levanta (ISIL), na čelo organizacije pa je stopil Abu Bakr Al Bagdadi. V Iraku so jim močno podporo izkazali suniti, saj jih je po njihovem mnenju nova iraška vlada zapostavljala. Ameriška intervencija je namreč zrušila sunitski režim Sadama Huseina, ki je v Iraku vladal kar od leta 1638 do 2003. Na oblast je prišel šiitski režim, ki tvori 60 odstotkov prebivalstva. Pozneje so svoje delovanje razširili tudi na Sirijo. Neposredne vzroke za teroristične napade in begunsko krizo lahko tako najdemo v zahodnem vmešavanju v regijo na Bližnjem vzhodu. Vprašanje pa je, ali lahko zahodne vojaške intervencije, ki so vse skupaj sprožile, pravzaprav popravijo situacijo z novimi vojaškimi napadi ali jo bodo dodatno zaostrile.