Svet

Miami, New Orleans in New York bodo kmalu pod vodo

sta
13. 10. 2015, 08.08
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.58
Deli članek:

Študija organizacije znanstvenikov Climate Central ugotavlja, da je za številna velika obmorska mesta že prepozno, da bi se rešila potopa, vendar pa se ta lahko zavleče, če se svet zresni in močno zmanjša izpuste toplogrednih plinov. Študija avstralskih znanstvenikov pa napoveduje hude posledice podnebnih sprememb na življenje v morju.

arhiv

Obe študiji sta bili v ponedeljek objavljeni v publikaciji ameriške Nacionalne akademije znanosti (Proceedings of the National Academy of Sciences). Znanstveniki Climate Central ugotavljajo, da bosta mesti New Orleans in Miami čez 100 let pod vodo, ne glede na to, kaj bo svet naredil. Če ne bo odločnih ukrepov proti podnebnim spremembam, bo gladina oceanov do leta 2100 narasla za od 4,3 do 9,9 metra.

Študija se je osredotočila na večja mesta v ZDA in javnost si lahko posledica rasti gladine oceanov ogledajo na spletni strani http://choices.climatecentral.org. V naslednjem mesecu dni bo na voljo tudi prikaz za globalni zemljevid. V ZDA je najbolj ogrožena Florida, kjer je republikanski guverner državnim uradnikom ukazal tiščanje glave v pesek z ukazom, da izraza segrevanje ozračja ne smejo uporabljati.

Na območjih Floride, kjer bo čez stoletje pod vodo živelo 40 odstotkov vsega ogroženega prebivalstva ZDA. Sledijo Kalifornija, Louisiana in mesto New York, kjer do leta 2085 praktično ne bo več mogoče živeti, če se izpusti toplogrednih plinov ne zmanjšajo in to bistveno. Do leta 2050 na raven iz leta 1950.

Avstralski raziskovalci z univerze Adelaide pa so ugotovili, da lahko rast izpustov toplogrednih plinov na čelu z ogljikovim dioksidom povzroči kolaps prehrambene verige v svetovnih oceanih. Znanstveniki so pregledali 600 različnih študij o koralnih grebenih, morski travi, odprtih oceanih, tropskih in arktičnih morij ter ugotovili, da naraščanje kislosti in temperatur voda zmanjšuje raznolikost morskih živali.

S spremembami se bodo najlažje sprijaznili določeni mikroorganizmi, slabše pa ribe. Velikim mesojedim ribam bo začelo primanjkovati hrane, kar pomeni velik vpliv na ribiško industrijo. Posledice bodo tudi za ostrige in druge vrste školjk.