V Turčiji je približno 2,2 milijona beguncev. Čez grško-turško mejo jih je letos prišlo že pol milijona. EU, ki nima učinkovitih vzvodov za skupno zaščito zunanje meje, se tako trudi tok beguncev obvladati s krepitvijo sodelovanja s Turčijo.
Turčija, ki se boji novega vala beguncev iz Alepa, svari članice unije pred zapiranjem vrat in poudarja, da je treba omogočiti zakonita gibanja iz Turčije, pri čemer ponuja EU pomoč pri razlikovanju med pravimi begunci iz Sirije in ekonomskimi migranti.
O milijardi evrov, ki ji jo ponuja unija, v Turčiji pravijo, da to ni dodaten denar, ter izpostavljajo, naj jim EU raje pomaga pri zagotavljanju storitev za begunce, na primer zdravstvene oskrbe in izobraževanja.
Turčija želi pomoč EU tudi pri vzpostavitvi varne cone na severu Sirije ob podpori koalicijskih sil, čemur EU ni naklonjena, tudi zaradi pomislekov, da je v ozadju turška kampanja proti Kurdski delavski stranki (PKK).
EU pa želi od Turčije preusmeritev pozornosti s PKK na Islamsko državo, odločnejše ukrepanje proti trgovcem z ljudmi in vzpostavitev območij "hotspots" za obravnavo beguncev na turških tleh, čemur v Ankari nasprotujejo.
Pomembna tema bo tudi vizumska liberalizacija. Neuradno bi lahko Turčija v zameno za pomoč uniji v begunski krizi hitreje dosegla ta cilj. Naslednje poročilo o pripravljenosti Turčije na ta korak se pričakuje do konca tega ali v začetku prihodnjega leta.
