Svet

Varufakis je vendarle imel plan B

B.K.
27. 7. 2015, 11.57
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.57
Deli članek:

Pred kratkim so na dan prišle informacije, da naj bi med pogajanji z Evropsko unijo glede nadaljevanja kreditnega porgrama, takratna ministra za energijo in finance, Panajotis Lafazanis in Janis Varufakis, imela pripravljen plan B, ki bi Grčijo lahko obranil pred gospodarsko katastrofo. Oba ministra sta že bila odstavljena na željo grškega premierja Alexisa Ciprasa.

Reuters

Sicer ni jasno ali je vlada domnevni načrt sploh vzela resno, prav tako se ne ve, za kako poglobljen načrt je šlo, a oba ministra sta o planu B govorila javno, zaradi česar se mora vlada sedaj zagovarjati pred opozicijskimi strankami.

V pogovoru za nedeljsko edicijo RealNews daily je Lafazanis dejal, da je vlado pozval naj zaseže rezerve Grške Banke in s tem zagotovi sredstva za izplačilo pokojnin in plač javnim uslužbencem, v primeru finančnega izsiljevanja s strani Evropske unije in upnikov.

Varufakis pa naj bi govoril celo o vzpostavitvi vzporednega bančnega sistema, ki bi ga grška vlada lahko zagnala, če bi Evropska unija zaprla njihov bančni sistem – to se je tudi zgodilo, a plana B grška vlada ni izvedla, prav tako ga ni nikoli predstavila javnosti, ali z njim zagrozila upnikom in voditeljem ostalih držav Evropske unije ali finančnim ministrom evroobmočja.

BridgingEurope

Stanje v vladajoči grški levi stranki Siriza je sicer že nekaj časa kompleksno. Načelnejši člani stranke, kot denimo že omenjeni Lafazanis, so že od prevzema oblasti zagovarjali izstop iz evra in vrnitev drahme, s katero bi vlada dobila manevrski prostor za uvajanje socialnih politik in gospodarskih reform, ki bi šle v smeri zmanjšanja lakote, revščine, brezposelnosti in povečanja javne porabe v zdravstvu, medijih in izobraževanju. 

Večinski, bolj pragmatičen del stranke, zbran okoli premierja Alexisa Ciprasa, pa zagovarja ostanek v Evru za vsako ceno. Ta večinski del je tudi podprl sprejetje zadnjih pogojev za nov kreditni program, v strahu pred katastrofo, ki bi lahko sledila izstopu iz Evra.

Humanitarna situacija v Grčiji je sicer katastrofalna. Po začetku evrske krize in uvedbi škodljivih varčevalnih ukrepov živi namreč kar 15 odstotkov prebivalcev Grčije pod eksistenčnim minimumom, 30 odstotkov pa pod pragom revščine. Po zadnjih raziskavah je kar četrtina šoloobveznih otrok v Atenah med poukom lačnih, učitelji pa že dlje časa opozarjajo na pogoste primere, ko otroci v šolah omedlijo od lakote.

Zadnje javnomnenjske raziskave komunikacijskega podjetja Bridging Europe sicer kažejo, da 73 odstotkov prebivalcev Grčije verjame, da nov kreditni program ne bo pomagal pri izhodu iz krize. 42 odstotkov jih meni, da bi vlada morala začeti s pripravami načrtov za izstop iz evra, medtem ko jih 45 odstotkov temu nasprotuje. Prav tako velika večina, kar 83 odstotkov vprašanih meni, da je pri sprejetju zadnjih pogojev za nov posojilni program, grška vlada kapitulirala.