Svet

Merklova: Dogovor ima več prednosti kot slabosti

STA/J.P.
13. 7. 2015, 10.16
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.57
Deli članek:

Dogovor o zagonu tretjega programa pomoči za Grčijo ima po oceni nemške kanclerke Angele Merkel več prednosti kot slabosti. "Menim, da ima Grčija z njim možnost, da se vrne na pot rasti," je vidno utrujena povedala po maratonskih 17-urnih pogajanjih v Bruslju. O zagonu pogajanj za novo pomoč Grčiji mora sicer odločati še bundestag.

Reuters

Merklova se zaveda, da bo pot do dokončnega dogovora še dolga in težavna, saj bo treba dogovorjeno še izpeljati v praksi. A dogovor je po njeni oceni dober za obe strani.

Grčija mora zdaj najprej izjemno hitro, do srede sprejeti ključne javnofinančne in reformne ukrepe s seznama, ki ga je Grčija minuli konec tedna poslala evrskim partnerjem. Šele nato bodo o zagonu pogajanj za tretji program pomoči lahko odločali nacionalni parlamenti v tistih državah, kjer je to treba.

Pogoj za začetek pogajanj je zelena luč parlamentov v šestih članicah območja evra - Nemčiji, Avstriji, Estoniji, na Nizozemskem, Slovaškem in Finskem.

Merklova bo tako, potem ko bodo Evropska komisija, Evropska centralna banka (ECB) in Mednarodni denarni sklad preverili grško ukrepanje, pozvala bundestag h glasovanju. "Ne vidim smisla, da poslanci prekinejo parlamentarne počitnice brez konkretne podlage za odločanje," je dejala kanclerka.

Kanclerka se je dotaknila tudi vsebine dogovora. Tretji program pomoči naj bi bil 'težak' od 82 do 86 milijard evrov, od česar naj bi do 25 milijard evrov odpadlo na dokapitalizacijo bank. V zadnji fazi pogajanj je bil največji kamen spotike poseben skrbniški sklad, na katerega bo Grčija prenesla 50 milijard evrov državnega premoženja in ga nato pod nadzorom institucij posojilodajalcev nadzorovano prodala.

Na vprašanje, ali je scenarij grškega izstopa iz evrskega območja zdaj umaknjen z mize, je Merklova odgovorila, da so voditelji potrdili scenarij A in da scenarij B ni potreben.

Zbrana sredstva naj bi delno namenili za odplačevanje dolga, delno pa v višini okoli 12,5 milijarde evrov tudi neposredno za naložbe v grško gospodarstvo.

Glede rešitev za kratkoročno premostitveno financiranje - približuje se namreč 20. julij, ko mora Grčija ECB vrniti 4,2 milijarde evrov - Merklova ni želela govoriti. Rešitev morajo namreč doreči še finančni ministri območja evra, ki se na redni seji spet sestanejo že danes.

Merklova je sicer ponovila, da nominalni odpis grškega dolga ne pride v poštev. Je pa območje evra izrazilo pripravljenost, da premisli o ponovnem reprogramiranju dolga skozi podaljšanje moratorija na odplačilo glavnice in roka zapadlosti posojil. To odločitev bodo evrske države sprejele šele po prvi reviziji grškega ukrepanja, ki jo bodo izvedle omenjene tri institucije.

Na vprašanje, ali je scenarij grškega izstopa iz evrskega območja zdaj umaknjen z mize, je Merklova odgovorila, da so voditelji potrdili scenarij A in da scenarij B ni potreben. Spomnila pa je tudi, da bi lahko Grčija iz območja evra izstopila le, če bi sama izrazila željo in ob dogovoru z evrskimi partnericami.