Ta zahodnoafriška država se namreč hoče zoperstaviti vojaškim silam nigerijske islamistične skupine Boko Haram. »Gana lahko zagotovi svojo vojsko,« je pojasnil ganski predsednik Mahama. O načrtih se bo razpravljajo na naslednjem srečanju Afriške unije. Merklova je obljubila financiranje vojske, čeprav Evropska unija neposredne vojaške intervencije ne načrtuje.
Boko Haram
Od začetka leta so pripadniki Boko Harama zavzeli velik del severne Nigerije in vpadli v sosednji Kamerun. 4. januarja so zavzeli mednarodno vojaško postojanko v mestu Baga v nigerijski zvezni državi Borno. Življenje naj bi izgubilo kar 2.000 ljudi. Omenjena zvezna država je že večkrat bila središče ostrih spopadov – nigerijska vojska je tam leta 2013 pobila več kot 200 ljudi. Baga pa ni edino mesto v regiji, ki ni več pod nadzorom nigerijske vlade – oblast Boko Harama se razprostira čez 50.000 kvadratnih kilometrov.
Nemška elita pod Hitlerjevim vodstvom sanjala o novem nemškem kolonialnem cesarstvu v Afriki.
Kaj se skriva v ozadju?
Poteza Angele Merkel pa pošilja očiten signal. Berlin se po terorističnem napadu v Parizu pripravlja, da bo začel z vojaško silo zastopati svoje imperialistične interese v Afriki. Nemška vojska namreč že tesno sodeluje z ganskimi oboroženimi silami. Nekateri pa so celo mnenja, da je bila nemška ofenziva v Afriki že dolgo načrtovana in da je glasnik povratka agresivne nemške zunanje politike. Sredi maja lani je nemški kabinet odobril »vladno politiko do Afrike«, ki vključuje izkoriščanje z naravnimi viri bogate celine s strani nemškega imperializma v 21. stoletju. Med predstavitvijo načrta je zunanji minister Frank Walter Steinmeier dejal, da bi se morala Nemčija obrniti proti Afriki in svoje politične inštrumente prilagoditi afriški raznovrstnosti. Razvoj afriškega trga Nemčijo še kako zanima – poleg že omenjenih naravnih virov je tu še velikanski potencial za kmetijstvo. Da bi utrdila svoj položaj v Afriki, se Nemčija pripravlja tudi na vojaške ukrepe, četudi je uradno zanikala Natovo bombardiranje v Libiji leta 2011. Vendar pa se odtlej pod pretvezo boja proti terorizmu nemški imperializem vrača v ustaljene tirnice. V začetku leta 2013 je nemški parlament sprejel odločitev, da podprejo francoske sile v vojaškem posredovanju v Maliju, kamor so poslali tudi svoje vojake. Misija se je zavlekla v leto 2014. Nemški kontingenti so sedaj v Senegalu, centralni Afriki, na Afriškem rogu, na zahodu Sahare, v Sudanu in v Somaliji.
Nemška politika
Vrnitev nemške vojske v Afriko in lanski konflikt z Rusijo ter posredovanje na Bližnjem vzhodu so v skladu s tradicionalno nemško politiko, opozarjajo poznavalci. Ko je nemško cesarstvo še iskalo svoje mesto pod Soncem, so bile njegov glavni cilj kolonije v Afriki. Čeprav se Nemčija v tem oziru nikoli ni mogla meriti z Francijo in Veliko Britaniji, je tako imenovani nemški protektorat na začetku prve svetovne vojne ustvaril četrti največji kolonialni imperij na svetu. Ko je Nemčija po porazu v prvi svetovni vojni kolonije izgubila, je nemška elita pod Hitlerjevim vodstvom sanjala o novem nemškem kolonialnem cesarstvu v Afriki, ki bi »nemški Evropi« predstavljala nekakšen tropski dodatek. Konflikti med imperialističnimi silami se tako zdijo neizbežni.
