Bitni kovanec (bitcoin) je ena od mnogih kriptografskih valut, ki delujejo na podlagi protokolov za šifriranje sporočil in komunikacij. Uporabnik poseduje dva ključa, javnega in zasebnega. Če mu želimo poslati šifrirano sporočilo, poiščemo njegov javni ključ in z njim šifriramo vsebino našega sporočila. To šifro je mogoče odkleniti le z naslovnikovim zasebnim ključem, zlomiti šifro pa je praktično nemogoče, saj to zahteva preveč računske moči.
Kriptovalute delujejo po istem sistemu, le da pri njih ne gre za prenos sporočil, ampak za prenos rezultatov unikatnega matematičnega problema, ki igrajo vlogo nosilca vrednosti – denarja. Ko takšen problem šifrirate z javnim ključem naslovnika (v tem primeru z naslovom njegove denarnice), lahko do tako šifriranega denarja dostopa le naslovnik. Sistem za delovanje ne potrebuje bank ali posrednikov, ki hranijo vaše kriptografske kovance, ti so lahko ves čas pri vas, na vašem računalniku, mobilnem telefonu ali varno spravljeni na USB-ključku. Pri tem morate le paziti, da ne postanete tarča kakšnega hekerja, ki bi izkoristil varnostne luknje v vašem operacijskem sistemu.
Napad na Bitstamp tako verjetno ne bo pretirano zamajal ugleda kriptovalut, ki vse bolj postajajo denar svetovnega spleta. Vendar bodo te za splošno sprejemljivost morale postati predmet državne regulacije, ki bo prav tako skrbela za pregon spletne kriminalitete.
»Transakcije v bitcoin omrežju so decentralizirane in povsem varne, medtem ko trgovanje med kriptovalutami in klasičnimi valutami zaradi praktičnosti poteka na manj varnih, centraliziranih menjalnicah,« je za Svet24 pojasnil Luka Pušić, predsednik Bitcoin društva Slovenije.
Pušić nadaljuje: »Glavna težava je, da so centralizirani bitcoin servisi podvrženi vsakodnevnim napadom izkušenih hekerjev, ki imajo močno motivacijo (za napade) – bitcoine oziroma denar. Bitcoin servisi bi zato morali več vlagati v varnost ter imeti svojo ekipo za odziv na incidente z vnaprej pripravljenim načrtom, kako ravnati v podobnih primerih.«
Preračunano glede na trenutna menjalna razmerja je 19.000 bitnih kovancev vrednih vrtoglavih 4 milijone evrov, a Pušić meni, da to ne bi smelo prizadeti delovanja tržnice Bitstamp, saj ima ta za takšne primere predvidene rezerve in podporo močnih investitorjev. Bitstamp je prav tako sporočil, da je večino svojih kovancev že premaknil v tako imenovano hladno shrambo, kar pomeni, da kovance hranijo na podatkovnih nosilcih, ki so fizično odrezani od svetovnega spleta. Ta ukrep je verjetno le začasen, dokler sistemski tehniki Bitstampa ne najdejo varnostne luknje, ki so jo za domnevno krajo izkoristili hekerji, in bo tržnica lahko nadaljevala svoje poslovanje.
Lastnika Bitstampa Nejca Kodriča spletna skupnost kljub temu poziva, naj razkrije podatke o likvidnosti družbe. Po pisanju portala Wired naj bi jih skrbela ponovitev zgodbe japonske tržnice Mt. Gox, ki so ji hekerji pred slabim letom ukradli več kot 800 tisoč bitnih kovancev. Ti so bili tedaj vredni 350 milijonov evrov. Borza se je zaprla, za njo pa je ostalo slabih 50 milijonov evrov dolgov. Pušić vendarle ostaja optimističen: »Pri Bitstampu gre verjetno za bolj tehnično varnostno luknjo, medtem ko je pri Mt. Gox šlo za vrsto težav, ki so na koncu podjetje pripeljale do likvidacije.«
