Kot sta pojasnila John in Diane Foley, je pismo pripoved enega izmed novinarjevih sojetnikov, ki ga je James tik pred osvoboditvijo prosil, naj si njegovo sporočilo zapomni in ga preda njegovim staršem. Vsa običajna pisma so skrajneži namreč zaplenili.
James je pripoved začel s spomini na skupne družinske trenutke pred njegovo ugrabitvijo v Siriji leta 2012. »Spomnim se, kako sva z očetom hodila v nakupovalno središče, in dolgega kolesarjenja z mamo. Spominjam se veliko družinskih trenutkov, ki me odpeljejo iz zapora. Sanje o družini in prijateljih mi srce napolnijo s srečo,« je dejal Foley in se staršem zahvalil, da mislijo nanj in zanj molijo: »Vse vas čutim, še posebej ko molim. Imam občutek, da se vas lahko med molitvijo v tej temi dotaknem.«Povedal je, da je v celici skupaj še s 17 sojetniki, kar naj bi mu bilo v veliko pomoč. »Imamo drug drugega za neskončno dolge pogovore o filmih, trivialnostih in športu,« je staršem sporočil Foley in dodal, da si čas krajšajo z igranjem šaha, dame in riska, ki jih igrajo s predmeti, najdenimi v celici. »Imam težke in dobre dneve. Tako smo srečni, ko je kdo osvobojen, ampak ob tem seveda hrepenimo po lastni svobodi. Skušamo se spodbujati in deliti moč. V zadnjih dneh jemo bolje in vsak dan. Imamo čaj, včasih tudi kavo. Pridobil sem že večino teže, ki sem jo izgubil lani,« je novinar sporočil staršem.
Na koncu pisma je družino prosil, naj ostanejo močni, saj bo potreboval njihovo pomoč, da se bo lahko ob izpustitvi iz ujetništva vrnil v življenje. »Načrtujem, da vas bom peljal vem, ko se vrnem domov,« je sklenil.
