V skladu z novo volilno zakonodajo bo imel doslej 386-članski parlament odslej le še 199 poslancev. Od tega jih bo 106 izvoljenih neposredno - v parlament se bo prebil tisti, ki bo v nekem volilnem okraju prejel največ glasov, pri čemer zadostuje že relativna večina. Preostalih 93 poslancev bo voljenih s strankarskih list.
Tudi po zaslugi spremenjene zakonodaje, ki je volilni sistem približala večinskemu, se Fideszu danes obeta prepričljiva zmaga. Vprašanje je tako bolj ali manj le, ali bo imel v novem sklicu parlamenta "le" absolutno ali znova kar ustavno večino. Za slednjo naj bi po nekaterih izračunih zadostovala že 45-odstotna podpora, če bi obenem opozicija zaostajala za vsaj 15 odstotnih točk, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.
Pravico oddati svoj glas ima sicer približno osem milijonov Madžarov. Čim višja bo volilna udeležba, tem manjše naj bi bile možnosti Fidesza, da si zagotovi dvotretjinsko večino.
Za Orbanov vnovičen zmagoslavni pohod je kriva tudi levosredinska opozicija, ki volivcev nikakor ne uspe prepričati, da predstavlja kredibilno alternativo desni vladi. Pet levosredinskih strank se je šele januarja uspelo zares povezati v volilno zavezništvo Enotnost. Njihov skupni kandidat za premiera je 39-letni vodja socialistov (MSZP) Attila Mesterhazy.
Tretja najmočnejša politična sila v državi naj bi medtem brez težav ostala skrajno desna stranka Jobbik, sovražna predvsem do Judov in Romov. Podporo ima predvsem med mladimi, na podeželju ter na revnejšem vzhodu države. Nekatere ankete so ji napovedovale celo drugo mesto.
Leva opozicija, ki že ves čas izraža zaskrbljenost, da glasovanje ne bo pošteno, je na volišča po vsej državi danes poslala kakih 10.000 opazovalcev. Fidesz ima kakih 14.000 svojih opazovalcev, Jobbik pa okoli 5000, še poroča APA.
