Svet

Putin podpisal pridružitev Krima Rusiji

STA
18. 3. 2014, 20.45
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.54
Deli članek:

Ruski predsednik Vladimir Putin in voditelji Krima so na slovesnosti v Kremlju danes podpisali akt o priključitvi Krima Rusiji. Zahodne države Moskvi zato grozijo z novimi sankcijami. Kmalu zatem je na Krimu prišlo do prvega prelivanja krvi, odkar so nadzor nad polotokom prevzele ruske sile in lokalne proruske milice. Ubit je bil ukrajinski vojak.

Z današnjim podpisom dogovora v Moskvi, ki je potekal ob zvokih ruske himne, sta se Rusiji pridružili dve entiteti - doslej avtonomna ukrajinska republika Krim ter mesto Sevastopol, ki v Rusiji postaja mesto s federalnim statusom.

Sporazum so podpisali Putin ter predsednik krimskega parlamenta Vladimir Konstantinov, premier Krima Sergej Aksjonov in župan Sevastopola Aleksej Čalij. Navzoči poslanci obeh domov ruskega parlamenta so ob podpisu ploskali in navdušeno vzklikali.

Pogodba v veljavo vstopa nemudoma, a predvideva prehodno obdobje do konca leta za njegovo formalizacijo. V tem obdobju mora biti izvedena integracija v gospodarski, finančni in pravni sistem Rusije. Sporazum bo moralo med drugim potrditi še rusko ustavno sodišče, ratificirati pa ga morata ruski in krimski parlament.

Pred podpisom sporazuma je Putin nagovoril zbrane poslance. Krim je bil in je v srcih ruskih rojakov "neločljiv del Rusije", je poudaril. Referendum na Krimu je označil za "prepričljiv", demokratičen in v skladu z mednarodnim pravom. Napovedal je, da bodo na Krimu v prihodnje uporabljali tri enakopravne uradne jezike - ruskega, ukrajinskega in jezik krimskih Tatarov.

Ruski predsednik je ob tem zavrnil obtožbe Zahoda, da je Rusija na Krimu kršila mednarodno pravo. Prvič je sicer priznal, da je država okrepila število pripadnikov varnostnih sil na polotoku, a je vztrajal, da je bilo vse v okvirih, dogovorjenih z Ukrajino v sporazumu o namestitvi ruske črnomorske flote na Krimu. Zagotovil je tudi, da Rusija na Krimu ni posredovala.

Ruski predsednik je še zagotovil, da Rusija ne želi nove delitve Ukrajine. Zahodne države pa so po njegovih besedah v ukrajinski krizi prestopile rdečo črto, obnašale so se grobo, neodgovorno in neprofesionalno. Dodal je še, da so se oblasti Krima pri razglasitvi neodvisnosti naslonile na kosovski presedan, ki ga je Zahod ustvaril sam.

Na rusko priključitev Krima so se ostro odzvali v Kijevu. "Ukrajina in preostanek sveta ne bosta nikoli priznala aneksije ukrajinskega ozemlja," je sporočil začasni ukrajinski predsednik Oleksandr Turčinov. Vodja prozahodne ukrajinske stranke Udar Vitalij Kličko pa je pozval k prekinitvi diplomatskih odnosov z Moskvo.

Ukrajinski pravosodni minister Pavlo Petrenko je medtem sporočil, da si Kijev pridržuje pravico, da zaseže rusko imetje v Ukrajini in drugih državah, če bo Rusija pritrdila ponedeljkovi odločitvi oblasti na Krimu, da zasežejo vso ukrajinsko premoženje na polotoku. Katero imetje Rusije bi Ukrajina lahko zasegla in kako, ni pojasnil.

Je pa ukrajinski premier Arsenij Jacenjuk še pred rusko priključitvijo Krima zatrdil, da Ukrajina ne razmišlja o priključitvi zvezi Nato. V televizijskem nagovoru državljanom je poudaril, da "z namenom ohraniti enotnost Ukrajine vprašanje pridružitve Natu ni na dnevnem redu".

A kmalu zatem so se razmere še zaostrile, saj je s Krima prišla novica, da je bil v napadu oborožencev - zaenkrat ni jasno ali ruskih vojakov ali pripadnikov lokalnih proruskih milic - na oporišče ukrajinske vojske v prestolnici Simferopol ubit ukrajinski vojak, še en pa je bil ranjen.

Proruske sile naj bi tudi prevzele popoln nadzor nad omenjenim oporiščem in vse vojakom v njem vzele dokumente ter jih seznanile, da so aretirani.

Jacenjuk je po incidentu ocenil, da konflikt z Rusijo glede Krima "prehaja s politične na vojaško fazo". "Ruski vojaki so začeli streljati na pripadnike ukrajinske vojske in to je vojni zločin," je na izredni seji vlade, ki jo je prenašala nacionalna televizija, še dejal premier.

Obrambno ministrstvo v Kijevu je sporočilo, da imajo ukrajinski vojaki, ki so nameščeni na tem polotoku, dovoljenje za uporabo orožja. Uporaba orožja je dovoljena "z namenom samoobrambe in zaščite njihovih življenj", so sporočili.

Odzivov na ta incident iz tujine zaenkrat še ni, jih je pa bilo zato veliko na priključitev Krima Rusiji.

Ameriški podpredsednik Joe Biden je rusko delovanje označil za "prisvajanje ozemlja". Zagrozil je tudi z novimi sankcijami ZDA in EU. Z novimi sankcijami je zagrozil tudi tiskovni predstavnik Bele hiše Jay Carney.

Ameriški predsednik Barack Obama medtem še ne grozi z novimi sankcijami, je pa pozval k vrhu skupine G7, na katerem bi razpravljali o Krimu in tem, kako podpreti Ukrajino. Srečali naj bi se ob robu vrha o jedrski varnosti naslednji teden v Haagu.

Nemška kanclerka Angela Merkel je poudarila, da je priključitev Krima k Rusiji v nasprotju z mednarodnim pravom. Britanski zunanji minister William Hague je napovedal, da bo Velika Britanija prekinila vso vojaško sodelovanje z Rusijo, francoski predsednik Francois Hollande pa je pozval k "močnemu in usklajenemu" odzivu EU.

Predsednika Evropskega sveta Herman Van Rompuy in Evropske komisije Jose Manuel Barroso sta v skupni izjavi ponovila, da EU ne priznava in ne bo priznala priključitve Krima in Sevastopola Rusiji.

EU bo v petek z Jacenjukom podpisala politični del sporazuma o krepitvi vezi z Ukrajino, je v Bruslju potrdil državni sekretar na slovenskem zunanjem ministrstvu Igor Senčar po sestanku članic EU, na katerem so razpravljali o temah vrha unije konec tedna.

Gospodarski del sporazuma je lahko podpisan kmalu, v prihodnjih tednih. EU želi s podpisom političnega dela pohiteti, ker želi posredovati odločno sporočilo podpore Ukrajini, je pojasnil Senčar.

Kot je še dejal, bo vrh v četrtek in petek razpravljal o nadaljnjem ukrepanju proti Moskvi - o razširitvi seznama oseb, kaznovanih s prepovedjo potovanja v unijo in zamrznitvijo premoženja, ter o gospodarskih sankcijah.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je sicer dokazal, da sankcije, ki sta jih proti posameznim politikom in vojaškim poveljnikom v Rusiji, Ukrajini in Krimu v ponedeljek že sprejeli EU in ZDA, za Rusijo le niso povsem nepomembne. Ameriškemu kolegu Johnu Kerryju je namreč zagrozil s povračilnimi ukrepi.