Če so psi lajali preveč naglas, če je ulična svetilka premočno svetila skozi okno ali če so se otroci s kolesom peljali preblizu njene hiše, je kričala na tiste, ki so jo razjezili, in nato poklicala policiste.
Ko kot mlada biologinja leta 1995 ni smela biti vodja znanstvenega projekta, je besno eksplodirala. Opozorilna znamenja ne bi mogla biti očitnejša. Žal pa jih nihče ni povezal v celoto, dokler ni bilo prepozno. Ponižana, ker lani marca ni dobila službe na Univerzi Alabama v Huntsvillu, zaradi česar ji je grozila brezposelnost, je 45-letna Amy na kolegiju začela streljati s pištolo in pri tem tri sodelavce ubila in tri ranila. Amy, diplomantka Harvarda, je obtožena umora in poskusa umora.
Profesoričin bes
Njen odvetnik Roy Miller pravi, da je motena in da bo zahteval psihiatrično oceno. Po streljanju so se razvedele vznemirljive podrobnosti o Amyjinem življenju: med drugim o streljanju, v katerem je umrl njen brat Seth, ko je bila stara 21 let, in o vlogi, ki jo je leta 1993 odigrala v incidentu s plinsko bombo. Tako se počasi izriše podoba ženske, ki jo je razburila vsaka malenkost, zaradi katere je znala nepopisno pobesneti. A zdi se, da jo je prav izgubljena bitka za novo delovno mesto pahnila čez rob.
Bila je tista v družini, ki je služila denar: njen 45-letni mož Jim je doma skrbel za štiri otroke, stare od osem do osemnajst let. Na univerzo je pošiljala pisma in ognjevito nagovarjala sodelavce, naj rečejo dobro besedo zanjo in prosijo vodstvo fakultete, naj prekliče odločitev, da ji junija ne bodo podaljšati profesure.
Predstavniki fakultete so povedali le, da je bilo Amyjino delo zadovoljivo, asistentka katedre za biologijo Lyyn Boyd pa trdi, da je bila Amy mentorica in je objavljala manj, kot bi morala. Za Amy, trdi njen tast Jimmy, je bila izguba profesure konec sveta. Mož, s katerim je poročena 21 let, Amy stoji ob strani. Spoznala sta se v študentskih letih na shodu ljubiteljev znanstvene fantastike. Jim je novinarjem povedal, da sta z ženo pred kratkim obiskala strelišče, a pojasnil, da ni bilo nikoli nobenega navdušenja nad orožjem. Prav tako zanika incident s plinsko bombo. Jima in Amy so pod drobnogled vzeli preiskovalci, potem ko je nadzornik s Harvarda, ki je kritiziral njeno delo, odkril plinsko bombo.
Zaradi pomanjkanja dokazov nista bila nikoli ničesar obtožena. ''To je bilo pet norih let,'' pravi o preiskavi. Za Amy, ki se streljanja menda sploh ne spominja, in Jima so na prvem mestu otroci. Najstarejši je študent drugega letnika biologije. Amy, ki jo morda čaka kar smrtna kazen, otrok kot svobodna ženska zelo verjetno ne bo nikoli več videla. To grenko pilulo bo težko pogoltnila, saj se je imela za človeka z neskončnim potencialom. ''Smili se mi zaradi vsega, kar je storila s svojim življenjem,'' končuje Lenny Cavallaro, ki je z Amy pripravljal roman. ''Uničila je sebe in številne druge.''
