Svet

Njegova smrtonosna bolezen jih je združila

TP
23. 8. 2013, 08.02
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.52
Deli članek:

Nedžad Beširović iz Cazina se že leta bori z rakom (Hodgkinov limfom), sprva so ga zdravili v BiH, bolezen se je umaknila, a se je pred tremi leti znova vrnila, v še hujši obliki.

njena.si

Ker je potreboval zahtevnejše zdravljenje, ki ga v njegovi državi niso mogli opraviti, so ga napotili v tujino, kjer pa mora visoke stroške zdravljenja plačati sam oziroma njegova družina. Tako visokega finančnega zalogaja niso zmogli, zato so za pomoč prosili dobre ljudi. Bosna in Hercegovina se je združila v humanitarni akciji 'Skupaj smo močnejši – za Nedžada', zdaj pa se je oglasil hvaležni fant, ki je s svojim zapisom marsikomu priklical solze na oči.

 Takole je zapisal: Jaz sem ta, 'tisti mali', ki ima raka, saj veš, tisti, za katerega se zbira denar, da bi preživel. Da, to sem jaz. Jaz sem ta škatlica za prostovoljni prispevek v vaših bankah, žiro račun za humanitarne koncerte in humanitarne številke ... To je moja številka, to je moje življenje in moja realnost. Da, to sem jaz. Toda jaz sem tudi ta, ki je otroštvo preživel po bolnišničnih hodnikih, rojstne dneve 'slavil' v bolniški sobi, svetovno nogometno prvenstvo spremljal iz bolniške postelje … In jaz sem tudi ta, ki je izpil življenje iz svojih najdražjih, kot ga moja bolezen pije iz mene. Rad bi, da ne bi bilo tako, želim si, da nikoli ne bi slišali zame in da bi me poznali samo družina, prijatelji in sosedje ali da bi me poznali po nečem lepem.

Da bi bil, Bog daj, tisti mali, ki je pustil šolo, ker mu ni šla, ne pa zaradi bolezni, ma lahko sem kar koli, samo ne 'tisti, ki ima raka'. Žal mi je, ker sem vam v breme, ker vas vsi v mojem imenu prosijo, da mi pomagate, ker vas tudi sam prosim za pomoč, ne zaradi sebe … Pomembno mi je, da moji ne ostanejo brez mene, tega jim nikakor ne morem narediti! Videl sem, ko so odhajali moji 'posteljni prijatelji', videl sem, kakšna žalost je ostala za njimi, in tega moja mama ne bi prenesla.  Zato sem se odločil, da uspem. In ko bo vse to minilo, bom dokončal tudi fakulteto, da se bo moja mama lahko hvalila z mano. Imel bom svojo družino in svoje otroke, pripovedoval jim bom, vse jim bom povedal … Kako je bil njihov oče nekoč v davni preteklosti bolan, kako se je 'izvlekel' … Ljudje so mu pomagali!! Vsi so bili tu zanj in on jim nikoli, prav nikoli tega ni pozabil …