Dan Evrope obeležujemo 9. maja, saj se je na ta dan leta 1950 začel celoten proces združevanja, ki je prvi vrhunec doživel leta 1993 z ustanovitvijo Evropske unije. Leta 1950 je bil glavni pobudnik takratni francoski zunanji minister Robert Schuman, ki je pozval evropske države, naj združijo svojo proizvodnjo premoga in jekla. Zadnji večji premik na področju članstva se je zgodil pred 20 leti, ko se je tudi naša država s še devetimi drugimi državami priključila povezavi.
BDP na prebivalca v standardih kupne moči najvišji na Malti
Po kazalniku bruto domačega proizvoda na prebivalca (BDP) je leta 2004 med 10 novimi članicami v EU najbolje kazalo Cipru, ki je imel enako vrednost povprečju EU. Ostalih devet članic je imelo vrednost nižjo od povprečja, najbolje se je med njimi uvrstila Slovenija, ki je dosegla 88 odstotkov povprečja EU, najnižjo vrednost pa je imela Latvija s 47 odstotki.
Leta 2022 je bila vrednost tega kazalnika med izbranimi evropskimi državami najvišja na Malti (za štiri odstotke višja od povprečja EU), sledil ji je Ciper (94 odstotkov povprečja EU), na tretjem mestu pa sta se znašli Slovenija in Češka (90 odstotkov povprečja EU). Najnižji BDP na prebivalca sta leta 2022 imeli Latvija (73 odstotkov) in Slovaška (71 odstotkov).
V Sloveniji smo v dvajsetletnem obdobju najvišjo vrednost BDP na prebivalca v standardi kupni moči z 91 odstotki povprečja dosegli leta 2008.
Potrošnja na prebivalca v Sloveniji pri 87 odstotkih povprečja EU
V nobeni od držav, ki so skupaj s Slovenijo vstopile v EU, potrošnja ni bila niti leta 2004 niti leta 2022 višja od povprečja EU. Dejanska individualna potrošnja je leta 2004 v Latviji, kjer je bila najnižja, znašala 50 odstotkov povprečja EU, na Cipru, kjer je bila najvišja, pa 98. V Sloveniji je bila 82 odstotkov povprečja EU.
V 20 letih so se razlike med izbranimi državami zmanjšale; leta 2022 je na Madžarskem dejanska individualna potrošnja na prebivalca v SKM znašala 71 odstotkov povprečja EU, na Cipru pa 97. V Sloveniji je vrednost tega kazalnika leta 2022 dosegla 87 odstotkov povprečja EU.
Slovenija z najnižjo rastjo cen življenjskih potrebščin od vstopa v EU
Cene življenjskih potrebščin so se v 20 letih najbolj zvišale na Madžarskem, kar za 150 odstotkov, visok prirast je bil tudi v Estoniji in Latviji, za 135 odstotkov v vsaki. Najmanj so se cene dvignile na Cipru, manj od povprečja v EU, ki znaša 58 odstotkov. Slovenija je imela z 62 odstotki tretjo najnižjo rast cen med vsemi državami.
Stopnja brezposelnosti v Sloveniji vse od pridružitve pod povprečjem EU
Leta 2004 je bil med državami, ki so tega leta vstopile v EU, v stopnji brezposelnosti večji razkorak kot 20 let pozneje. Najmanj nihajočo stopnjo brezposelnosti sta imeli Malta in Slovenija, pri nas je bila ta leta 2004 šest odstotkov in smo bili takrat boljši od evropskega povprečja z 9,9 odstotka. Leta 2022 se je stopnja brezposelnosti začela po covidu v vseh državah ponovno nižati, Slovenija ima trenutno štiriodstotno brezposelnost in je med petimi državami s stopnjo brezposelnosti pod petimi odstotki.
Pokritost dostopa gospodinjstev do interneta v Sloveniji najvišja ob vstopu v EU in zdaj
Podatki o deležu gospodinjstev z dostopom do interneta danes kažejo popolnoma drugačno sliko kot pred skoraj 20 leti. Leta 2005 je imela med izbranimi državami najvišji delež Slovenija (48 odstotkov), ki je bil enak povprečju EU. Preostale države so bile pod evropskim povprečjem.
Do leta 2023 so vse države razen Litve presegle 90-odstotno pokritost dostopa gospodinjstev do interneta. V Sloveniji, ki je bila poleg Malte med izbranimi državami na najvišjem mestu, je imelo 94 odstotkov vseh gospodinjstev dostop do interneta, a velikih razlik z državami, ki ji sledijo, ni bilo.
