Slovenija in EU

Multinacionalke meljejo vrtičkarje in domača semena, kaj bo z avtohtonimi sortami?

Mojca Vtič
25. 4. 2024, 06.13
Deli članek:

Pritisk semenskih multinacionalk na evropske odločevalce, naj prižgejo zeleno luč gensko spremenjenim rastlinam, je čedalje večji in uspešnejši. Zadnji poskus, ki so ga podprli evropski poslanci, a so nato različni evropski odbori pritisnili na zavoro, je bil letos spomladi. Evropska komisija je namreč predlagala uredbo o rastlinah, pridobljenih z nekaterimi novimi genomskimi tehnikami (NGT).

Mojca Vtič
Multinacionalke že zdaj obvladujejo celotno linijo pridelave rastlin – od semena do zaščitnih sredstev.

Gre za gensko spremenjene organizme, le ime je zapakirano v drugačno »besedilno embalažo«, ki bi olajšala razvoj NGT-rastlin in preboj na trg. Pojasnilo pa – kakopak – boj z vremenskimi spremembami. Nevladne organizacije na drugi strani svarijo, da je boj s podnebnimi spremembami in reševanje prehranske revščine v drugem planu ter da gre predvsem za bogatenje peščice ljudi, ki ima v lasti semena, kmetijstvo in s tem preživetje vsega planeta. Irena Rotar iz združenja Ekoci, ki zagovarja uporabo domačih, avtohtonih semen, pravi, da je treba najprej raziskati, kaj takšna pridelava pomeni za zdravje ljudi, živali in okolje, ter da bi uveljavitev NGT-semen ogrozila obstoj avtohtonih sort in kmete še bolj potisnila v primež multinacionalk. »Korporacije lobirajo, da bi denar, namenjen zelenemu prehodu, dobili za razvoj industrijske pridelave v zaprtih sistemih, kar ni več kmetijstvo. S tem bi kmete, ki vztrajajo pri naravni pridelavi, dodatno oslabili. Zato je treba denar za spodbude kmetijstvu skrbno nameniti le za hrano, ki je pridelana v zemlji ter odvisna od naravnih pogojev in podnebnih sprememb.«

Šest korporacij obvladuje dve tretjini semenskega trga

Sanja Lončar iz društva Samooskrbni.net pa je na nedavnem posvetu izpostavila: »Šest korporacij obvladuje dve tretjini semenskega trga. Ko vidimo lastniško strukturo, jih niti ni šest, saj tam sedijo isti lastniki. Z uvedbo NGT-rastlin bodo multinacionalke zgolj še povečale trg, in ne vem, kaj bomo sploh še imeli vrtičkarji na voljo, kajti kapital melje z neverjetno močjo.«

Tudi Martina Bavec, profesorica na mariborski kmetijski fakulteti, je zadržana do velikopoteznih napovedi, kako so NGT-rastline odgovor na podnebne spremembe. »Bodo sorte odporne proti vsem vremenskim pogojem? Vsakemu naravoslovcu je jasno, da nekaj genov ne more določiti odpornosti.« Ob tem je izpostavila ohranjanje lokalnih sort, ki so že prilagojene na posamezne podnebne spremembe. »To je dragocenost, ki je ne smemo zanemariti. Strah, da bomo lačni, če ne bomo imeli NGT-semen, je pretiran. Trenutni potencial vsem ljudem zagotavlja dovolj hrane, problem je njena razdelitev. Ob uvedbi gensko spremenjenih rastlin so obljubljali večje pridelke, vendar nič manj ljudi na svetu ni lačnih, so pa semena dražja, ker so patentirana.«

Mojca Vtič
Zagovorniki laboratorijsko obdelanih rastlin pravijo, da gre za napredek v pridelavi rastlin, nasprotniki pa se bojijo posledic človeškega poseganja v rastlinsko sestavo.

Bogovič: »Kmetijstvo potrebuje nove sorte«

Bolj odprti do uvedbe novih praks na področju pridobivanja semen so na Kmetijskem inštitutu Slovenije. Direktor Andrej Simončič je poudaril, da Evropa v kmetijstvu že zdaj ni konkurenčna svetovnim velesilam, prav tako ne slovenski pridelovalci evropskim. »Ob uporabi certificiranega semena so pridelki za tretjino ali še več nižji. Kako bomo dosegli, da bo potrošnik trikrat več plačal za ptujski lük, katerega pridelek je nižji, kot za italijansko, kitajsko čebulo? Nekonkurenčnost je pripeljala do tega, da se kmetije dnevno zapirajo. Gensko spremenjene rastline pa so nastale iz težnje po povečevanju pridelka. A če bomo čakali in žlahtnili na načine kot pred 200 ali 300 leti, potem tudi naše kmete spravljamo v nelagoden položaj.«

Tudi evropski poslanec Franc Bogovič zagovarja uvedbo umetno izboljšanih rastlin. »Kmetijstvo potrebuje nove sorte, ki bodo bolj odporne, zahteva se dvig kakovosti pridelkov. Zavedamo se, da bo v kmetijstvu treba zmanjšati rabo fitofarmacevtskih sredstev in gnojil ob hkratni zagotovitvi iste ravni prehranske varnosti. Evropski kmetje zato potrebujejo nove praktične rešitve, ki bodo služile tako evropski prehranski varnosti kot okolju.«

Le figure na šahovnici …

Preprostega odgovora na semensko uganko zagotovo ni. Morda le pomislek, da se o lovkah, ki so jih spletle velike korporacije, ki edine resnično obvladujejo svet, premalo govori. Že zdaj kmetje uporabljajo zgolj preverjena, certificirana semena različnih hibridov v lasti velikih semenarskih hiš, ob tem te iste semenarske hiše obvladujejo področje fitofarmacevtskih sredstev, za povrhu pa področje zdravil za ljudi in živali. Kmet kot pridelovalec hrane in ljudje z življenjsko potrebo po hrani so le figure na šahovnici.