Vest o smrti 77-letnega Mileta Ćulibrka, velikega prijatelja in podpornika ljubljanske Olimpije, so včeraj naznanili na portalu Kosarka.si. Na portalu so spomnili, da je Ćulibrka že leta 1971 v Ljubljano pripeljal vlak. Njegove marljive roke so nato čistile, pomivale in pekle pri različnih ljubljanskih gostincih, dokler ni leta 1976 pristal v legendarni ljubljanski gostilni Čad. Bil je tudi neločljivo povezan s košarko in Olimpijo, pri kateri je pustil veliko sled in stkal številna prijateljstva.
A je bil Ćulibrk tudi eden tistih, ki jih je na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja doletela usoda, zaradi katere si Slovenija z ramen nikoli ne bo otresla sramote. Bil je seveda eden od tako imenovanih »izbrisanih,« torej ljudi, ki so leta 1992 čez noč ostali brez številnih pravic. Kot je pred leti razkril v intervjuju za MMC, takrat nekaj časa sploh ni vedel, da ga je doletel izbris iz registra prebivalcev. Ko je bil postavljen pred realnost, sta se mu skozi dve težki leti v Ljubljani pomagala prebiti naša košarkarska asa Peter Vilfan in Jure Zdovc, a naprej vendarle ni šlo. Po 22 letih stalnega prebivališča v Ljubljani si je bil novo življenje prisiljen ustvariti v Beogradu, kamor je tako kot pred leti v Ljubljano prišel brez vsega. V majhnem lokalu na križišču Takovske in Cvijičeve ulice je uspel kmalu ustvariti legendarno pleskavico, nakar se ga je hitro prijel sloves beograjskega »kralja pleskavic.« Ćulibrk je za MMC dejal, da je pleskavica najzahtevnejše kulinarično delo, šole za to pa da ni. Čeprav se je ugnezdil v srbski prestolnici, je priznal, da je Ljubljano zapustil »le fizično« ter da v Beograd na njegovo pleskavico radi pridejo tudi nekdanji in sedanji vrhunski slovenski športniki, košarkarske legende.
Naj počiva v miru.
