NSi zahteva referendum

Poslanci še ne bodo glasovali o kulturnih pravicah narodov nekdanje SFRJ

J.V./STA
2. 4. 2024, 14.40
Posodobljeno: 2. 4. 2024, 14.44
Deli članek:

DZ je v tretji obravnavi razpravljal o koalicijskem predlogu zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti narodov nekdanje Jugoslavije, vendar o predlogu še ne bo glasoval. Pred končnim glasovanjem o zakonskem predlogu mora namreč odločiti še o predlogu za razpis posvetovalnega referenduma, ki so ga marca vložili v NSi.

Sa. R.
Fotografija je simbolična.

Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je na seji DZ pojasnila, da o predlogu zakona ne bodo glasovali na današnji seji, saj je koalicijski predlog zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti narodov nekdanje Jugoslavije vsebinsko povezan s predlogom za posvetovalni referendum, ki ga je NSi vložila marca. Zakon o referendumu in o ljudski iniciativi pa po njenih navedbah določa, da mora DZ o predlogu za razpis posvetovalnega referenduma odločiti, preden končno odloči o predlogu zakona.

Koalicija je v predlogu zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti narodov nekdanje SFRJ v Sloveniji predlagala, da bi kulturne programe za pripadnike teh narodnih skupnosti financiralo ministrstvo za kulturo namesto javni sklad za kulturne dejavnosti, kot velja sedaj. Prav tako so predlagali preoblikovanje sedanjega sveta vlade za vprašanja narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v Sloveniji v stalno posvetovalno telo vlade, ki bi mu predsedoval minister za kulturo.

Poslanec Levice Matej Tašner Vatovec je vložitev predloga za referendum stranke NSi ocenil kot neljubo reakcijo, ki je po njegovi oceni posledica strahu ali mogoče celo nekega sovraštva do drugačnosti.

Ministrica za kulturo Asta Vrečko je dejala, da predlog zakona podpirajo. Med drugim je utemeljila, da je bilo ustanavljanje sveta za vprašanja narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje Jugoslavije doslej prepuščeno vsaki diskrecijski pravici vsakokratne vlade, sedaj pa bo to določeno z zakonom. "To je pomemben korak k trajnemu in neprekinjenemu dialogu vlade in skupnosti pripadnikov SFRJ v Republiki Sloveniji," je ocenila.

Po prepričanju poslanke SDS Alenke Jeraj predlog zakona ni potreben, saj predstavniki vseh omenjenih narodnih skupnosti že prejemajo denar za kulturne programe prek javnega sklada. Ocenila je tudi, da za zakonsko urejanje posebnih pravic drugih narodnih skupnosti v Sloveniji ni ustavne podlage.

Poslanec NSi Aleksander Reberšek je pojasnil, da predloga zakona ne bodo podprli, predlog za posvetovalni referendum pa so vložili, ker mislijo, da je znanje oziroma neznanje slovenščine v šolah problem ter da se je treba "resno pogovoriti" o integracijski politiki.

Po mnenju poslanca SD Jonasa Žnidaršiča pa bodo s podporo predlogu tudi na simbolni ravni pokazali, da prevzemajo odgovornost za varovanje kulturnih pravic narodnih skupnosti. "Glede na razpravo o tem zakonu pa je treba poudariti, da nas pri sprejemanju drugačnosti tudi na podlagi narodne pripadnosti čaka še veliko dela," je poudaril.

Poslanka Svobode Sandra Gazinkovski je izrazila obžalovanje, da na seji ne bodo odločali o predlogu zakona, še posebno zato, ker so zaradi "zlonamernih, napačnih interpretacij oziroma neresnic" iz predloga izločili člen, s katerim bi otrokom, ki so pripadniki narodov nekdanje SFRJ, omogočili učenje maternega jezika in kulture v osnovnih in srednjih šolah. Poudarila je, da omenjena določba ni nalagala obveznega učenja maternega jezika in kulture teh narodnih skupnosti v šolah, ampak je bil namen tega le spodbujanje te pravice za narodne skupnosti, vendar le ob dovoljšnjem interesu, denarju in usposobljenosti učiteljev.