Proračun

V Komendi v ospredju letošnjih investicij urejanje prometne infrastrukture

D.K./STA
10. 3. 2024, 21.30
Deli članek:

V občini Komenda letos nadaljujejo z investicijami na področju urejanja lokalnih cest, ki so jih začeli lani. Nadaljevala se bo tudi sanacija po lanski ujmi. Leto bo obenem usmerjeno v pridobivanje projektov za investicije v naslednjih letih, ob tem pa tudi v izdelavo celostne prometne strategije, pravi župan Jurij Kern.

FB Občina Komenda
Komenda

Kot je za STA povedal Kern, prinaša letošnji proračun občine sredstva za pripravo in izvedbo številnih investicijskih projektov, hkrati pa je strateško naravnan, saj spodbuja vrsto pomembnih programov, ki bodo vplivali na dolgoročno prihodnost občine.

"Višina proračuna Občine Komenda za to leto znaša 14,1 milijona evrov, od tega je 365.840 evrov namenjenih za odplačilo dolga, 13,8 milijona evrov pa za pokrivanje tekočih in investicijskih odhodkov in transferjev. Od načrtovanih odhodkov je 48 odstotkov oziroma 6,6 milijona evrov namenjenih pokrivanju investicijskih odhodkov in transferjev," je strnil Kern.

Medtem ko se bo v okviru projekta Športni center Komenda začela gradnja javne infrastrukture in priprava projektne dokumentacije za investicijo, ki predvideva izgradnjo večnamenskega objekta s tribunami, pomožnega objekta z gostinsko dejavnostjo, odbojkarskega igrišča, nogometnega igrišča z atletsko stezo in pomožnega nogometnega igrišča, bo velik del proračunskih sredstev za investicije namenjen obnovi in gradnji prometne infrastrukture po celotni občini.

Skupna vrednost teh naložb je nekaj več kot 1,4 milijona evrov, od tega bo občina prispevala 1,2 milijona evrov. Med 16 projekti na tem področju je župan izpostavil ureditev ceste Komendska Dobrava, razširitev ceste iz vasi Breg proti cesti Kranj-Moste, ureditev ceste v Mostah od Vrtnarije Gašperlin do objekta Ljubljanskih mlekarn. Spomladi bodo zaključili tudi dela na lokalni cesti v vasi Klanec s pripadajočimi dovoznimi potmi.

Nadaljujejo s sanacijo škode po poplavah

Občina bo v tem letu po županovih besedah nadaljevala tudi sanacijo škode po poplavah (mostovi, ceste, črpališča, plaz...). Intervencijski program za odpravljanje posledic poplav v veliki meri večini financira država. Letos je za ta namen načrtovanih 1,6 milijona evrov, v letu 2025 pa še dva milijona evrov. V ta segment je uvrščenih 20 projektov, med katerimi župan izpostavlja nove mostove na Pšati v Suhadolah, na Vrtaškem potoku pri planinskem domu, na Tunjščici med Križem in Goro, na Pšati v Mostah (Mlinarjev most), prenovo mostu na Pšati pri Hipodromu, ureditev Juhantove poti, rekonstrukcijo ceste Podboršt (od krožišča do križišča) in ureditev ceste, ki vodi iz Most proti Gori.

V tem letu bodo pomemben del proračunskih sredstev namenili tudi zaščiti in reševanju, saj nadaljujejo s posodabljanjem opreme na tem področju.

Letos bodo ob tem začeli projekt celostne občinske prometne strategije, s katero bodo lahko bolje načrtovali novo infrastrukturo in izboljšali učinkovitost obstoječe ter odprli več prostora za trajnostno mobilnost. Z raznolikimi ukrepi se bodo spopadli tudi z izzivom zmanjševanja tranzita skozi občino, prispevali k zmanjševanju emisij v okolje in manjši porabi energije. "Občanom, ki si tega želijo, pa bomo omogočili izbiro aktivnega življenjskega sloga tudi na vsakdanjih poteh. Strategija bo pripomogla k ureditvi prometa, ki bo omogočal prijetnejšo izkušnjo in oblikovanje kakovostnega in občanom prijaznega javnega prostora," je prepričan Kern.

Priprave celostne občinske prometne strategije bo sofinancirano s sredstvi EU v okviru izvajanja evropske kohezijske politike za obdobje 2021-2027. S sprejetjem strategije bo občina izpolnila tudi obvezen pogoj za kandidiranje za javna sredstva za sofinanciranje bodočih ukrepov mobilnosti.

Pričakujejo tudi težave

Kern se zaveda, da se bodo pri izvedbi zastavljenih načrtov pojavile kakšne težave, denimo pri pridobivanju projektne dokumentacije in izvedbi javnih naročil, a je kljub temu optimističen, da bodo načrtovani projekti stekli. Pričakuje tudi, da bodo v občini deležni dodatnih državnih investicij pri urejanju vodotokov in gradnji protipoplavne zaščite.