Med zadnjimi žrtvami spletnih goljufov je tudi 78-letni Kraševec, ki so ga goljufi poklicali po telefonu in mu natvezili, da ima v kriptodenarnici 17 tisoč evrov. Neznanec mu je obljubil pomoč pri nakazilu denarja na bančni račun, za to pa je potreboval podatke o njegovem osebnem bančnem računu in dostopna gesla.
Moški je kmalu ugotovil, da mu je neznanec bančni račun, na katerem je imel 140 tisoč evrov, izpraznil. Kriminalisti goljufijo še preiskujejo. Povratnih podatkov o tem, ali so transakcije morda ustavili, v času priprave novinarskega prispevka še niso imeli.
Letos so preiskovali že 20 spletnih goljufij
Aljoša Špeh, vodja oddelka za računalniško preiskovanje pri koprski kriminalistični policiji, je povedal, da so lani obravnavali 118 spletnih goljufij, pri katerih je nastalo 2,255 milijona evrov škode. Letos pa so našteli že 20 spletnih goljufij, pri katerih je nastalo za 369 tisoč evrov škode. Leta 2022 so preiskovali 71 spletnih goljufij, oškodovanci so prijavili za 1,72 milijona evrov škode, nekaj manj primerov, 67, pa so našteli leta 2021, ko je bilo škode za 1,03 milijona evrov. Za primerjavo: v letu 2020 so obravnavali 37 spletnih goljufij, žrtve pa so prijavile za 280 tisoč evrov škode.
V zadnjem času prevladujejo goljufije s kriptovalutami. Špeh pojasnjuje, da gre tako za naložbene goljufije kot za primere, ko goljufi po telefonu kličejo žrtve in jih prepričujejo, da so na njihovem računu našli kriptovalute. In čeprav v zadnjih letih ob porastu različnih spletnih goljufij tako policisti kot drugi strokovnjaki ljudi opozarjajo, naj svojih osebnih podatkov, podatkov bančnih računov in dostopnih gesel ne posredujejo nikomur, ljudje goljufom še kar nasedajo.
»Že večkrat smo opozorili, da občani ne smejo nikomur dovoliti, da bi jim na elektronske naprave namestil programe za oddaljen dostop,« poudarja Špeh. Vsem, ki dobijo takšne sumljive klice, policisti svetujejo, naj navedbe klicateljev temeljito preverijo.
Nekateri goljufom nasedejo celo dvakrat
Žrtve spletnih goljufov so različnih starosti, nekoliko bolj pa izstopajo starejše generacije oziroma ljudje, ki niso računalniško pismeni. Na prigovarjanja goljufov nasedejo tudi tisti, ki nikoli niso vlagali v kriptovalute in nimajo računov v kriptomenjalnicah. Nekateri goljufom nasedejo celo dvakrat. Najprej policistom prijavijo, da so jim goljufi z računa ukradli denar, kasneje pa znova verjamejo neznancem, ki jim obljubljajo, da jim bodo pomagali priti do izgubljenega denarja. A jih le še enkrat ogoljufajo.
Špeh še pojasnjuje, da je v primeru spletnih goljufij zelo pomembno, da ogoljufani to čim prej prijavijo policistom. Možnosti, da ustavijo nakazila na druge račune, so manjše, če ne ukrepajo takoj. V takih primerih policisti sodelujejo z uradom za preprečevanje pranja denarja in tujimi varnostnimi organi. Denar storilci praviloma prenakažejo na račune v tujino, v nekaterih primerih pa tudi na slovenske račune, največkrat tistih, ki so že bili žrtve kaznivih dejanj. Denar lahko konča tudi na raznih kriptovalutnih računih, odprtih pri Binance, Coinum, Bitstamp ...
»Občanom svetujemo, naj bodo previdni, naj ne nasedajo obljubam o velikih zaslužkih in denarju, ki ga nikoli niso vlagali v takšne naložbe,« je jasen Špeh. Škoda je v takih primerih lahko zelo velika, kot v primeru s Krasa. Lani so obravnavali tudi kaznivo dejanje, pri katerem je imela žrtev za 162 tisoč evrov škode. Storilci žrtve kličejo z različnih lažnih telefonskih številk, ki so videti kot slovenske številke. Govorijo v nepravilni slovenščini, z naglasom, kot bi bili iz Češke ali Poljske.
Lani rekordno število izsiljevanj z intimnimi fotografijami
Koprski policisti so lani obravnavali tudi več izsiljevanj z intimnimi posnetki (sextortion). Med žrtvami so predvsem mladi. V nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost SI-CERT so ob nedavnem prazniku zaljubljencev opozorili, da so lani obravnavali rekordno število izsiljevanj z intimnimi fotografijami, našteli so 98 primerov, leto prej 59. »Predvidevamo, da je številka še mnogo višja, saj se zaradi občutljive teme velika večina ne obrne po pomoč. Najpogostejša tarča so mladi odrasli moški,« so zapisali.
Izsiljevanje z intimnimi posnetki so v Sloveniji prvič obravnavali leta 2015, v zadnjem času pa opažajo izrazit porast. Goljufi prvi stik z žrtvijo največkrat vzpostavijo na Instagramu ali Facebooku, pogosto tudi prek aplikacij za zmenke (Btrfly, Tinder ...). »Pojavljajo se tudi primeri, ko napadalci z različnimi orodji za manipulacijo slik zmontirajo fotografije, da so videti kot žrtvine intimne fotografije, in prav tako grozijo z objavo, če ne plačajo določenega zneska,« ugotavljajo v SI-CERT.
Finančne zahteve so običajno dokaj visoke, tudi več tisoč evrov. Izsiljevalci pa ustvarjajo tudi hud psihični pritisk, grozijo z organi pregona, tožbami zaradi posredovanja pornografije ... Grozijo, da bodo posnetek razposlali prijateljem, družinskim članom, nadrejenim.
