Pojdimo od začetka. Karierni poti Tjaše Sobočan in ministrice Stojmenove Duh sta se do zdaj že večkrat križali. Po javno dostopnih podatkih sta bili še pred skupno poklicno potjo na ministrstvu sopotnici v akademskih sferi.
Kot soavtorici sta leta 2020 sodelovali pri pisanju elaborata in znanstvene študije Pametno mesto in skupnosti: pregled projektov in praks za relevantna tehnološka področja, viri financiranja in metodologija. Po skupnem pisanju članka pa je Emilija Stojmenova Duh postala Sobočanovi še mentorica pri njeni doktorski disertaciji!
Marca 2022, samo mesec dni pred izvolitvijo Golobove vlade, je Sobočanova na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko predstavljala dispozicijo svoje doktorske disertacije, v komisiji pa je kot mentorica – pridružena članica sodelovala tudi izredna profesorica dr. Stojmenova Duh. Da je Sobočanova zdaj celo njena doktorandka, Stojmenova Duh pa njena mentorica, so nam potrdili tudi na ministrstvu za digitalno preobrazbo. Neverjetno naključje ali pač ne je tudi dejstvo, da je bila članica komisije na predstavitvi disertacije Sobočanove dr. Aida Kamišalić Latifić, docentka z mariborske fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko FERI. Nič neobičajnega, če ne bi tudi ona pristala med ministričinimi bližnjimi sodelavci, saj je danes njena državna sekretarka. Prepoznaven modus operandi Golobove vlade, kako poskrbeti za prijateljice in prijatelje v vladnih službah, podoben scenarij smo namreč že videli tudi pri odstopljeni ministrici Sanji Ajanović Hovnik, ki je prav tako nameravala oddati več sto tisoč evrov vredne posle inštitutu v lasti dolgoletne sodelavke.
Stiki med Stojmenovo Duh, Sobočanovo in Kamišalić Latifićevo tako niso ostali le na akademskem podiju, ampak so svoje prepletle tudi poklicne ambicije, saj so danes tri najbolj ključne osebe na ministrstvu za digitalno preobrazbo. Stojmenova Duh je z nastopom vlade junija lani najprej vodila Službo vlade za digitalno preobrazbo, danes digitalno ministrstvo, septembra istega leta pa je tam zaposlitev dobila tudi Tjaša Sobočan. Pol leta zatem je ministrstvo že pripravilo javno naročilo za digitalno opismenjevanje starejših z naslovom Izvedba usposabljanj za starejše z mobilno enoto.
Po informacijah vira portala preiskovalno.si je bilo pisano na kožo socialnemu podjetju Simbioza Genesis, kjer je Sobočanova med letom 2013 in 2019 delovala kot vodja mednarodnih projektov. A se jim načrt menda ni izšel zaradi tega, ker se je na naročilo nepričakovano prijavil Andragoški zavod Ljudska univerza Velenje, ki je oddal kar 35 tisoč evrov cenejšo ponudbo kot Simbioza. Ta bi posel izpeljala za okoli 157 tisoč evrov. Ker so v Simbiozi oddali previsoko ponudbo, so se za posel z državo morali obrisati pod nosom. »Ker ministrica panično zapravlja, je naredila še en razpis z jasnimi specifikacijami za Simbiozo,« trdi vir portala preiskovalno.si, ki dodaja, da ministrica »panično zapravlja in ne gleda, kam daje denar«. Samo dva meseca pozneje je sledilo drugo »v nebo vpijoče« javno naročilo z enakim naslovom in pripisano številko 2. Nevladna organizacija Simbioza se je tokrat prijavila edina in posel pričakovano dobila.
Vrednost izvedbe projekta je podjetje od prve ponudbe spustilo za kar 50 tisočakov, novo ceno pa postavilo na 107 tisoč evrov z DDV. Na ministrstvu Stojmenove Duh na vprašanje, zakaj so neposredno po prvem naročilu izvedli še eno povsem identično naročilo, odgovarjajo, da so želeli po uspešni izvedbi pilotnega projekta Mobilni heroji v letu 2022 tega letos še nadgraditi. »Zelo hitro se je izkazalo, da je interes za udeležbo na tovrstnih usposabljanjih ogromen, zato smo objavili dodatno javno naročilo,« so posplošeno zapisali.
Koga vlečejo za nos z izobraževanjem v kombijih?
In kaj je od pridobitve posla pa do danes socialno podjetje Simbioza s sedežem v Ljubljani že naredilo za starejše na račun dodatnega denarja iz proračunske blagajne? Posel so delno oddali podizvajalcu. Za izvedbo usposabljanj v okviru projekta Mobilni heroji 2 so najeli podjetje Micro Team, d. o. o., ki se je v skladu s pogodbo zavezalo, da bo izpolnilo 45 odstotkov deleža posla. Podjetje Andreja Jeraka, ki se že 20 let ukvarja z izobraževanjem odraslih, za digitalno ministrstvo izvaja tudi brezplačna pilotna usposabljanj za ženske s področja informacijsko-komunikacijskih tehnologij. Preostale storitve v projektu Mobilni heroji 2 pa so v ingerenci Simbioze. Projekt je v osnovi namenjen digitalnemu opismenjevanju starejših od 55 let, ki živijo v ruralnih okoljih.
Izvajalci javnega naročila do uporabnikov potujejo s kombijem, ki predstavlja potujočo učilnico, v kateri za starejše izvajajo štiriurne delavnice z učenjem in nadgrajevanjem znanja o uporabi pametnih telefonov, tablic in računalnikov. »Izvedbo usposabljanj smo začeli konec junija in do današnjega dne smo obiskali že 124 lokacij po vsej Sloveniji. V okviru izvedbe naročila je potrebna izvedba vsaj 20 usposabljanj na mesec,« so nam odgovorili v Simbiozi in dodali, da bodo izvedbo aktivnosti zaključili do konca tega meseca.
Da je s svojim nekdanjim delodajalcem očitno še povezana tudi ministričina strokovna sodelavka in svetovalka Tjaša Sobočan, pa je bilo povsem transparentno 21. aprila letos, ko se je udeležila enega izmed dogodkov Mobilnih herojev, ki so ga v okviru Simbioze izpeljali v Osnovni šoli in vrtcu Hajdina.
Javno naročilo za nekdanje podjetje svoje študentke, akademske sopotnice in desne roke na ministrstvu Tjaše Sobočan pa ni edino sporno, ki ga je pripravilo digitalno ministrstvo pod roko Stojmenove Duh, opozarja vir. Je bil tako tudi posel za promocijske spote oddan po prijateljski liniji, kot so nas opozorili? Zakaj so torej za javno naročilo Produkcija za medijsko kampanjo Medvrstniško nasilje in sovražni govor na spletu v septembru omogočili le šestdnevni rok za oddajo ponudbe? Prijavili so se trije ponudniki, izbran pa je bil najdražji, samostojni podjetnik Andraž Fištravec z Video Labom. Njegova ponudba je bila kar trikrat višja od najnižje ponujene cene, znašala pa je 120 tisoč evrov z DDV. A zmagal je Fištravec, ker ostala dva ponudnika nista zadostila razpisanim pogojem za pridobitev posla. Eno podjetje kot glavno dejavnost ni imelo registrirane produkcije filmov, videofilmov in televizijskih oddaj. Fištravčevo podjetje ima sicer ustrezne reference, vendar pa, kot je zapisano v pogodbi, bo četrtino posla oddal podizvajalcu, podjetju Umetniško poustvarjanje Simon Šimat, s. p. »Denar se ne porablja za pametne stvari,« ob tem dodaja vir.
Kdo v resnici vodi ministrstvo?
Po informacijah vira naj bi bilo sicer na ministrstvu obsedno stanje. »Stojmenova Duh ministrstvo dojema kot svoj kabinet na faksu, zaposluje pa po prijateljski liniji, predvsem ljudi z območja Maribora«, kamor se je preselila leta 2002. V različnih medijih so se že pred pol leta pojavili zapisi, v javnosti je tedaj zaokrožilo tudi anonimno pismo, da zaradi nevzdržnih razmer in pogoste menjave na vodilnih mestih ministrstvo zapuščajo kadri, mnogi pa odhajajo na daljše bolniške dopuste. Vodja odnosov z javnostmi naj bi ji dal odpoved kar med dopustom. Fluktuacija še ni zaključena, potrjuje vir, kadri še kar odhajajo, ministrica pa, kot smo preverili na portalu vlade za zaposlovanje, odpira nova in nova delovna mesta. Zaposleni so zaradi nemoči celo ustanovili sindikat, da bi izboljšali odnose med vodstvom in zaposlenimi, a da se ministrica kljub grožnji s stavko z njim noče sestati. V anonimnem pismu so zaposleni tudi pograjali njeno najožjo ekipo, izpostavili so močan vpliv njene doktorske študentke Tjaše Sobočan in da ministrica ni kos nalogam ter odgovornostim, ki jih prinaša vodenje resorja. Zaposleni so sicer razseljeni na treh lokacijah, večja pisarna pa je od februarja tudi v Trgovsko-poslovnem centru City v Mariboru. Razprostira se na 1136 kvadratnih metrih, ki jih je, kot je poročal Večer, pred tem najemalo ministrstvo za javno upravo. Zaradi visoke mesečne najemnine 11 tisoč evrov so na ministrico že leteli očitki o razsipnosti in smiselnosti odprtja. Realnost je, pripoveduje naš vir: »Prostori so ogromni, v pisarni lahko igram nogomet, pisarne za 65 ljudi, tam pa na začetku vsega skupaj štirje. Ministrica je po vsej sili hotela zapolniti mesta, na koncu pa je bilo tam okoli 13 ljudi.« Pisarno naj bi ministrica Stojmenova Duh, sicer Mariborčanka, obiskovala enkrat na teden, v njej pa je po prvotnih načrtih nameravala zaposliti 60 ljudi. Odgovore, koliko jih je dejansko na posamezni lokaciji in ali sploh obstaja smisel za takšno razdrobljenost, pa še pričakujemo. Je pa ministrica na očitke že odgovorila. »Žalostno je, da se sploh pogovarjamo o stroških zaradi selitve nekaj ljudi, medtem ko je v Ljubljani v državni upravi zaposlenih 16 tisoč ljudi, ki se tja vozijo vsak dan,« je opravičevala svojo odločitev in poudarila, da so Maribor izbrali, ker se v njem ne nazadnje nahajajo prvi superračunalnik v Sloveniji in odlične tehnične fakultete, na voljo pa je tudi veliko kakovostno izobraženih kadrov za področje digitalizacije. A slednje je po pripovedovanju našega vira iz trte izvito, saj naj bi ministrica bolj kot v vlogi vodje digitalnega resorja uživala, »ko potuje in se kaže v novih kostimih. Posveča se imidžu, vsebina pa trpi. Ministrica Sanja Ajanović Hovnik je bila proti njej amaterka!«
Ministrica Emilija Stojmenova Duh tudi še ni argumentirala meril za nakup 13 tisoč računalnikov za 6,5 milijona evrov, kar je portalu preiskovalno.si razkril v članku Šest milijonov zapravila za računalnike. Po zanesljivih informacijah iz ministrstva za izobraževanje, zdaj pritiskajo nanje, da jih vzamejo. Navodila o tem pa naj bi prihajala iz kabineta predsednika vlade. Pomenljivo, premier Golob je, kot je Stojemnova Duh razkrila za portal preiskovalno.si, bil obveščen o nakupu. Čeprav smo mu na to temo poslali kar nekaj vprašanj, odgovorov iz njegovega kabineta nismo dočakali.
