Brez vizije

Celovita prenova Sokove domačije zastala, ker ni denarja

Estera Korošec
18. 10. 2023, 21.40
Deli članek:

Občina Gorišnica je pred več kot desetimi leti pridobila lastništvo Sokove domačije. Takrat si je zadala, da bo, tudi s pomočjo razpisov oziroma evropskega sofinanciranja, domačijo in pripadajoče gospodarske objekte celovito obnovila.

E.K.
Notranjost Sokovega mlina je lepo ohranjena.

Toda sanacija zanimive in kulturnozgodovinsko pomembne domačije, ki je izjemen primer podeželske arhitekture, se je po začetnem zagonu in delni obnovi ustavila. V prejšnjih letih jim je uspelo zamenjati strehe, leta 2018 pa so začeli temeljito in strokovno podkovano obnovo t. i. Sokovega oz. Kotnega mlina. Pred štirimi leti so mlin v okviru projekta LAS Haloze uspešno prenovili in tako ob Dominkovi domačiji pridobili še eno turistično znamenitost. Vse od takrat pa se na Sokovi domačiji ni prav veliko dogajalo, tudi za okolico ni bilo najbolje poskrbljeno.

Z 10.000 občinskimi evri uredili okolico

V letošnjem občinskem proračunu so za vzdrževanje in ureditev okolice namenili 10.000 evrov. V zadnjih tednih so uredili potok, ki je bil na nekaterih mestih precej zaraščen, odstranili so tudi kupe zemlje in jo zravnali, kar jim bo omogočalo lažjo košnjo okolice. Občina ima namreč na tem območju v lasti okoli 2,5 hektarja površin. Letos spomladi so vaščani v okviru čistilne akcije očistili še notranjost mlina. Čez poletne mesece so na domačiji gostili nekaj skupin otrok, ki so z velikim zanimanjem vstopili v mlin in prisluhnili mlinarskim zgodbam.

Trenutno se s promocijo Sokove domačije še ne ukvarjajo, prav tako ni urejenega vodenja. Načeloma nameravajo turiste z Dominkove preusmeriti tudi na Sokovo domačijo, kjer si trenutno lahko ogledajo mlin, se sprehodijo ali pa samo posedijo v miru in tišini. V zadnjem času so opazili na domačiji kar nekaj kolesarjev, ki so se spontano ustavili, si odpočili in nato nadaljevali pot.

Načrtovani projekti padli v vodo, novih idej (še) ni na vidiku

Sokova domačija trenutno nima prave vsebine oz. človeka, ki bi se resno lotil trženja in promocije. Projekti prejšnjega župana Jožeta Kokota so padli v vodo, novi župan Borut Kolar pa še nima prave ideje, kako oživiti starodavno domačijo z mlinom. Jasno je le to, da bo območje namenjeno turistični dejavnosti. Že pred leti se je izoblikovala ideja, da bi lahko na lokaciji uredili postajališče za avtodome ali pa glamping.

Po besedah Denisa Kolariča, svetnika in predsednika Vaškega odbora Formin, so zelo veseli, da je občina začela urejati okolico: »Trenutno nimamo prave ideje, kaj bi se lahko na tej lokaciji dogajalo. Ljudje si v največji meri želijo postajališče za avtodome po vzoru sosednje občine Markovci.«

Z zasebnim investitorjem tudi restavracija in nočitve

Prav gotovo je ob mlinu tudi velik izziv, kaj storiti z glavno hišo in ostalimi gospodarskimi objekti. Nikakor se ne bi branili investitorja, ki bi recimo želel na tej lokaciji urediti restavracijo ali prenočitvene kapacitete, tudi prodaja v takem primeru ni izključena. Do takrat pa bodo veseli idej in predlogov občanov, hkrati pa bodo poskušali kak evro za obnovo ali nove vsebine pridobiti tudi prek razpisov.

E.K.
Mlin je bil obnovljen v letih 1874 in 1914, intenzivno delovanje mlinskega kolesja pa je bilo opuščeno po 2. svetovni vojni.

»Stavba je zdaj zaščitena za naslednjih 30 let in veseli smo, da bo ostala našim zanamcem. Naša želja je, da bi morebiti v prihodnje mlin spet dobil leseno kolo, kot ga je imel včasih, maketa je že izdelana,« je povedal domačin Dušan Leben, ki veliko ve o zgodovini mlina in domačije.

Mlinsko kolo poganjal potok, ki nikoli ne zamrzne

Sokova domačija je umeščena na obronku vasi, v neposredni bližini Dravske kolesarske poti, Evropske pešpoti in krožne sprehajalne poti naselja Formin. O zgodovini Kotnikovega mlina zelo veliko ve domačin Dušan Leben, ki ljubiteljsko zbira zgodovinske podatke o mlinu. Skupaj z drugimi vaščani so si vrsto let prizadevali, da bi mlin ohranili pri življenju, kar jim je s pomočjo občine tudi uspelo. Največja atrakcija na domačiji je mlin, ki je eden izmed redkih še ohranjenih primerov tovrstne podeželske stavbne dediščine, iz leta 1775. Mlin je bil obnovljen v letih 1874 in 1914, intenzivno delovanje mlinskega kolesja pa je bilo opuščeno po 2. svetovni vojni. Leben je še povedal, da je kolo poganjala voda potoka Zvirenčina, ki se napaja s podtalno vodo in nikoli ne zamrzne. Po njegovih besedah je nadstropno zidan mlin ohranil vse značilnosti tovrstnega tipa gospodarskih poslopij. Tloris se je v celoti ohranil, prav tako so v dobrem stanju oprema, naprave, mehanizmi mlinskih kamnov in inventar.