Ptuj

Bo tudi preiskave opravljala in odčitavala umetna inteligenca?

Dženana Kmetec
3. 10. 2023, 20.50
Deli članek:

Zanimanje za poklice v radiologiji v zadnjih letih narašča. V ptujski bolnišnici trenutno delajo štirje zdravniki in pet specializantov radiologije. Čeprav gre za poklic, ki s seboj prinaša kar nekaj nevarnosti, pozitivni dejavniki očitno prevladajo. »Mnogi mislijo le na dobro plačilo, ki pa niti slučajno ne pride samo po sebi, temveč je za tem res ogromno dela, izkušenj in ur v pripravljenosti. Taki so hitro razočarani,« pravi Robert Čeh, vodja radiološkega oddelka v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj.

STA
Več kot polovica pacientov radiološkega oddelka ptujske bolnišnice prihaja z druge strani Trojan.

Radiologija je specifično področje, ki združuje visoko tehnologijo in strokovno usposobljen kader. Ustrezna diagnostika je ključna za pravilno postavljanje diagnoze. Metod, ki omogočajo vpogled v notranjost našega telesa, je precej.

V ptujski bolnišnici izvajajo preiskave z rentgenom, z magnetno resonančno napravo, ultrazvočne preiskave in računalniško tomografijo. Letno opravijo 40 tisoč konvencionalnih radioloških preiskav, predvsem gre za projekcije mišično-skeletnega področja, pljuč in srca ter rentgenske preiskave z uporabo kontrastnih sredstev. Z ultrazvokom pregledajo več kot šest tisoč pacientov letno, z računalniško tomografijo še tisoč več, največ z magnetno resonanco, okrog 8500 bolnikov. Zraven tega izvedejo še okrog šest tisoč mamografij v sklopu programa Dora.

Več kot polovica pacientov prihaja z druge strani Trojan

»Čakalne dobe pri nas niso dolge, čeprav k nam prihaja ogromno pacientov iz drugih regij. Na tem koncu države je precej magnetnoresonančnih naprav, tako da smo lahko zadovoljni, res pa je, da veliko in dobro delamo, kar skrajšuje čakalne dobe,« ugotavlja Mitja Vilčnik, vodja radioloških inženirjev v ptujski bolnišnici. Izpostavlja visoko kakovost naprav, ki jih uporabljajo pri svojem delu. Nekatere so sicer že precej stare, a še vedno omogočajo zelo dobre in natančne preiskave. V kratkem načrtujejo nabavo še ene magnetnoresonančne naprave, sredstva za njen nakup naj bi zagotovila država, a je prvi razpis padel v vodo. Vsekakor bi bila smiselna in potrebna, dela je namreč vedno več.

Na oddelku so redno zaposleni štirje zdravniki, specialisti radiologije, pet specializantov, 16 diplomiranih inženirjev radiologije, ena diplomirana medicinska sestra, dve srednji medicinski sestri in tri administratorke. Občasno sodelujejo tudi z zunanjimi sodelavci, predvsem na področju magnetne resonance, mamografij in ultrazvočne diagnostike bolezni krvnih žil.

Umetna inteligenca ne bo nikoli v celoti nadomestila človeka

Vilčnik kot radiološki inženir dela že 17 let. Poklic, ki ga opravlja, vidi kot odlično kombinacijo zdravstva in visoke tehnologije: »Združuje pa tudi delo s pacienti in pomoč drugim ljudem, prav to je tisto, kar sem želel početi.« Ugotavlja, da so se v zadnjih letih na področju radiologije zgodile pomembne novosti, doze sevanja so se zmanjšale, naprave so veliko boljše, aparati tehnološko dovršeni, kar mogoča veliko hitrejšo obravnavo. »Ko sem začel delati, smo slike še razvijali, danes je vse računalniško. To je pomembna prednost. Vedno bolj je poudarek tudi na umetni inteligenci, ki radiologom pomaga pri iskanju patologije. To bo pomembna pomoč pri oskrbi pacienta. Nikoli pa ne bo nadomestila znanja zdravstvenega delavca v celoti.«

Robert Čeh dodaja, da so v ptujski bolnišnici izjemno usposobljeni in da delo poteka na zelo visoki ravni. Zadovoljen je tako s kadrom kot z opremo in prostori, ki jih imajo. Zaveda pa se, da je še kar nekaj prostora za izboljšave, predvsem pri uvedbi novih preiskav: »Upam, da se bomo v prihodnje lotili še inteligentne radiologije, ki omogoča vstop skozi žile.«