Kletni prostori kot garsonjere

Začel se je lov na študentske postelje, najemodajalci si manejo roke

Žiga Kariž
27. 9. 2023, 06.07
Posodobljeno: 27. 9. 2023, 13.27
Deli članek:

Divjanje cen najemnih stanovanj v Ljubljani v stisko spravlja študente in študentke, ki si iščejo bivališče za čas študijskih obveznosti.

nepremicnine.net
Kabinetek za 250 evrov na mesec.

V petek popoldne se je pred eno od starejših hiš v Ljubljani drenjalo mladenk in mladeničev. Več kot trideset jih je ob rahlem rosenju potrpežljivo stalo pred stavbo bolj klavrne podobe in upalo, da bo ena od devetih postelj, ki so razporejene v petih sobicah, njihov varni pristan za letošnje študijsko leto. Stavba, ki je bila zgrajena leta 1961, sicer vzdrževana, a nikoli obnovljena, ima okoli 90 kvadratnih metrov uporabne površine, stara lesena okna, pohištvo s pedigrejem in azbestno streho, ki ne sodi v tretje tisočletje. Cena sobivanja v eni od sob: 300 evrov. Petnajst minut po začetku ogledov so bile sobe oddane, oglas umaknjen s spleta.

Najemi stanovanje, posteljo prinesi s seboj

Ponudba študentskih domovanj, ki jo najdemo na spletni strani Nepremicnine.net, nakazuje, kako podivjan je najemniški trg. Cene postelj v sobah se gibljejo od 200 evrov na mesec navzgor. Na enem od družbenih omrežij je trenutno oglas, s katerim se išče sostanovalec v sobi, cena bivanja pa je 350 evrov na mesec. Če bi želel najemnik v sobi bivati sam, bi ga to stalo 500 evrov na mesec. Poleg visokih cen pa se mora slovenski študentski živelj srečevati s številnimi kapricami najemodajalcev. Popolnoma običajno je že, da so prepovedane domače živali in zaželeni mirni in redoljubni nekadilci. Vedno višje so varščine. Za sobico, ki stane 200 evrov na mesec, si lastniki denimo želijo 400 evrov varščine, veseli pa bi bili, če bi ob prihodu še odkupili pohištvo, ki je že v sobi. Najdejo se tudi ponudniki, ki želijo, da študent najemnik posteljo prinese kar s seboj. Ob vsem tem ni malo takih najemodajalcev, ki organizirajo več krogov izborov, da si najdejo idealnega najemnika oziroma najemnico.

Facebook
V tej sobi lahko bivata dve osebi, vsaka more plačati 350 evrov. Če je v sobi ena oseba, se cena spremeni na 500 evrov mesečno.

»Cene nakupa in najema dosegajo vedno nove višave, kar je posledica izredno pasivne stanovanjske politike, premalo gradnje v zadnjih desetletjih, manka državnega vlaganja v neprofitna stanovanja, nereguliranega in nenadzorovanega najemnega trga, razmaha turizma in kratkoročnih namestitev ter davčne politike, ki omogoča, če že ne spodbuja kopičenje nepremičnin in pogled na stanovanje kot na dobičkonosno investicijo. Ob tem splošnem pomanjkanju dostopnih stanovanj je najemni in lastniški trg strukturiran v prid tistim, ki nepremičnine lahko uporabljajo kot kapital na račun vseh, ki iščejo dom,« pojasnjuje Maša Hawlina z Inštituta za študije stanovanj in prostora. Po njenem mnenju bi morala država omejiti rast najemnin ali določiti minimalno dolžino najema. Ker tega ni, so najemniki primorani sprejeti neprimerne pogoje bivanja, če želijo imeti streho nad glavo, pravi Hawlina, ki poudarja, da precej stanovanjskih enot, ki ne omogočajo osnovnih standardov bivanja, primerne svetlobe, dovolj osebnega prostora ipd., a tudi te vse praviloma dokaj hitro najdejo najemnike, ki si preprosto ne morejo privoščiti drugega ob vse višjih najemninah. »Kar se tiče kakovosti študentskih domov je ta dokaj raznolika, na Primorskem so recimo bolj aktivni pri obnovah študentskih kapacitet. V Ljubljani je bil zadnji študentski dom zgrajen v letu 2006, obstoječi študentski domovi pa so večinoma stari, dotrajani, ter potrebni celovite prenove, da stopijo v korak s časom«

Kletni prostori kot garsonjere
»Zaradi velikega povpraševanja in možnosti velikih dobičkov od oddaje, v zadnjih letih vidimo, da se najrazličnejše kletne in polkletne prostore, shrambe ipd. oddaja kot 'garsonjere", kot "enosobna stanovanja s skupno kopalnico", itd. Zmeraj več je tudi oddajanja postelj namesto sob, kar najemodajalcu prinese še večji zaslužek,« izpostavlja Maša Hawlina.

Interes za subvencioniranje bivanja pri zasebnikih vse manjši

Nekoliko nižje so cene pri zasebnikih, ki sobe oddajajo prek zavoda Študentski domovi Ljubljana. Tako so cene ležišč, ki jih najdemo na njihovi spletni strani, od 60 pa vse do 250 evrov na mesec. Država sicer tem najemodajalcem nudi subvencijo najemnine, a je tako nizka, da zanimanja praktično ni. Razpisanih je bilo 600 subvencij, prijavilo se je le nekaj več kot 50 interesentov. Kot pojasnjuje Igor Brlek iz Zavoda Študentski dom Ljubljana, se interes zasebnikov kot tudi študentov za subvencionirano bivanje pri zasebnikih v Ljubljani že leta zmanjšuje. »Razlogov je več, glavni pa je, da je subvencija 32 evrov preprosto prenizka in ne sledi potrebam študentov. Letos smo do konca prejšnjega tedna prejeli skupno 111 vlog zasebnikov, ki nudijo študentom skupno 431 subvencioniranih ležišč, se pravi manj, kot je razpisanih subvencij,« nam je povedal.

Študentski domovi pokajo po šivih

Po podatkih Statističnega urada RS na višje- in visokošolskih zavodih, ki imajo sedež v osrednji Sloveniji, študira nekaj več kot 46.000 študentov, po podatkih raziskave Evroštudent pa okoli 40 odstotkov, torej okoli 18.500 študentov, ki študirajo v Ljubljani, biva pri starših. V študentskih in dijaških domovih biva okoli 8000 študentov, preostalih 20.000 pa biva na trgu ali v lastni nepremičnini. Kot pravijo v Študenski organizaciji Slovenije, je dostopnih in subvencioniranih postelj v javnih študentskih domovih očitno premalo, saj se že več let na vselitev v študentske domove prijavi več tisoč študentov več, kot jih je v domove sprejetih. Brlek nam je pojasnil, da je bilo letos razpisanih 7029 mest za subvencionirano bivanje, prejeli pa so 9138 vlog za sprejem in podaljšanje bivanja, torej 2109 vlog več, kot je razpisanih ležišč. Od prejetih vlog jih je bilo kar 2799 za prvi sprejem, ostale za podaljšanje. Ker se lahko študentje in študentke tudi med letom prijavijo za subvencionirano bivanje, so v zadnjem mesecu prejeli še dodatnih 123 vlog za sprejem.

Marko Vavpotič/M24
Maša Hawlina

Da je subvencioniranih nastanitev z študente premalo, se strinja tudi Maša Hawlina, ki dodaja, da se število vlog za bivanje v študentskem domu zaradi povečanja števila študentov kot tudi vse bolj nedostopnih namestitev na najemnem trgu, še povečuje. »Kapacitete študentskih domov bi se morale bistveno povečati, saj so se zaradi prostorske stiske znotraj študentskih domov študenti prisiljeni na predavanja voziti iz drugih krajev, ob začetku študijskega leta pa bivati v hostlih in plačevati turistično takso. Velik del jih je prisiljenih najemati draga in pogosto neustrezna stanovanja in sobe na zasebnem trgu, kar še dodatno obremenjuje najemni fond in dviga cene najema,« ponazori Hawlina. 

Facebook
300 evrov mesečno omogoči bivanje v mali sobici.

Cene v domovih

Cene v študentskih domovih so znatno nižje od tistih na trgu. Povprečna cena bivanja v domu je 77,25 evra mesečno, najnižja je stanarina v domu AK in znaša 44,84 evra mesečno, najvišja pa v domu na Litostrojski, in sicer 135 evrov na mesec. Kot pojasnjuje Brlek, so v stanarino všteti vsi stroški, razen varovanja in dežurstev, ki jih stanovalci opravljajo na vhodih v domove.

Kaj pa v prihodnosti?

Da bi se razmere v prihodnosti kaj izboljšale, ni videti. Podatki kažejo, da je že nekaj let populacija 19-letnikov v porastu. »Leta 2027 pride k nam prva generacija, ki bo štela več kot 20.000 devetnajstletnikov,« svari Brlek. Kot pravi, se čas od sprejema na prednostno listo do dejanske vselitve v sobo vse bolj podaljšuje. »Zadnja leta študente s prednostnih list praviloma vselimo nekje do konca junija v naslednjem študijskem letu, v tem študijskem letu pa smo zadnje kandidate s prednostne liste napotili na vselitev v začetku avgusta.« A ne glede na stanje in dejstvo, da po mnenju študentske organizacije številni študenti in študentke svoj študij pričnejo brez urejenega bivanja, se v državi na tem področju ne premika kaj dosti oziroma nič. Le vsako jesen beremo članek s popolnoma enako vsebino.

Facebook
Soba oglaševana za 290 evrov na mesec.

»