Preiskava umora

So celjski policisti dregnili v mamilarsko gnezdo?

R.T.
26. 9. 2023, 21.15
Posodobljeno: 26. 9. 2023, 21.23
Deli članek:

Celjski kriminalisti so prijeli 44-letnega Slovenca, ki je v začetku septembra v Trnavi pri Braslovčah z več streli pokončal dve leti mlajšega državljana BiH, ki je delal in bival v Sloveniji. Storilec je že v priporu, kriminalisti pa so v hišnih preiskavah objektov v njegovi lasti našli več kot 50 kilogramov mamil. Ta bi bila na črnem trgu s prodajo na drobno vredna 1,5 milijona evrov. Je torej policija vzporedno s preiskavo umora odkrila lovke nevarne mednarodne kriminalne mamilarske združbe?

GPU
S prepovedanimi mamili so vse bolj povezani nasilna kazniva dejanja, kot so izsiljevanje, umori in ugrabitve, ter pranje denarja in korupcija.

Kriminalisti namreč preiskavo umora še niso zaključili, saj motiv zanj še vedno ni popolnoma pojasnjen. Kot je pred tednom dni dejal pomočnik vodje sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Celje Aleš Slapnik, sta morebitna motiva za brutalen umor, ki ga tuji mediji opisujejo z izrazom, ki je značilen za mafijske posle – »likvidacija«, koristoljubje in maščevanje.

Vendar ozadje kljub nekaterim podrobnostim o dogodku še vedno ni povsem pojasnjeno. Znano je, da je policija pri preiskavi okoliščin in najdbi večje količine mamil prijela še 44-letnega državljana Srbije, ki pa ga je ovadila zaradi preprodaje mamil. Ena ovadba, poleg ovadbe zaradi umora, čaka tudi 44-letnega storilca umora.

V preiskavi so med drugim zasegli dobrih 17 kilogramov kokaina, 10 kilogramov hašiša, 17 kilogramov amfetamina in okoli 10 tisoč tablet ekstazija. Najdba tako velike količine droge je policiji odprla nov teren za preiskavo, saj celjski kriminalisti zdaj preiskujejo tudi, od kod je droga v Slovenijo prišla. Zato slovenski organi sodelujejo tudi s tujimi policijami. Kot pravi Slapnik, je lahko vrednost zasežene droge različna. Razpečevalci bi z njo največ zaslužili pri preprodaji na drobno, ki bi glede na cene drog na črnem trgu storilcem v žep prinesla 1,5 milijona evrov. Če pa bi šlo za prodajo »na debelo«, bi lahko samo za kilogram kokaina storilci na črnem trgu dobili od 33 do 34 tisoč evrov.

Pečanje z drogo in umor v Trnavi se najverjetneje prepletata, vendar policija zdaj še vedno ugotavlja, kako. Drogo so našli samo pri osumljenem umora, ne pa tudi pri žrtvi.

Združbe vse bolj nasilne

Vse okoliščine, ki so znane tudi javnosti, po vsej verjetnosti kažejo, da je policija s preiskavo umora dregnila v mamilarsko gnezdo in kriminalno združbo, ki ima nasilne prijeme. »Opažamo, da so nasilna dejanja v povezavi z drogami tudi v Sloveniji že dokaj pogosta,« je na vprašanje, ali so tovrstne združbe vse bolj nasilne, odgovoril Slapnik. Da gre za organizirano mrežo preprodaje mamil, nakazuje tudi dejstvo, da so bila zasežena mamila označena na način, ki preprodajalcem pokaže, kako kakovostna so. Lahko pa je v ozadju umora in najdbe drog tudi izsiljevanje, ki je pogosta praksa mamilarskih kriminalnih združb. Storilec umora naj bi namreč po dogodku v Trnavi po telefonu s smrtjo grozil tudi znancem umorjenega.

Korak pred policijo

Toda po drugi strani, čeprav se zdi, da je količina zasežene droge velika, tovrstno preiskovanje za slovensko policijo ni nič novega. Je pravzaprav prednostna naloga, saj je Slovenija zaradi svojega geostrateškega položaja izredno zanimiva za tranzitne kriminalne aktivnosti in zadrževanje pripadnikov mednarodnih kriminalnih združb.

Vpletenost državljanov Slovenije v kriminalne aktivnosti organiziranih kriminalnih združb in povezovanje s člani, ki prihajajo predvsem z območja Hrvaške in BiH, je najpogostejši način delovanja v takšni mreži. In tudi na generalni policijski upravi so že pred časom dejali, da je slovenska policija še toliko bolj pozorna na mamilarske združbe, ki za dosego svojih ciljev uporabljajo vse več nasilja.

GPU
Po oceni Europola organizirane kriminalne združbe na področju prepovedanih mamil ustvarijo letni dobiček vsaj 110 milijard evrov.

So pa takšne preiskave tihotapljenja in preprodaje večjih količin mamil zelo zahtevne in policiji povzročajo nemalo težav. Storilci so zaradi hitrega razvoja informacijske tehnologije z uporabo različnih platform za šifrirano medsebojno komunikacijo vedno korak pred preiskovalci,ki nekaterih posebnih preiskovalnih ukrepov po sedanji zakonski ureditvi ne morejo vedno učinkovito izvajati. V kriminalistični policiji zato že vrsto let opozarjajo, da je treba zakonsko ureditev ustrezno posodobiti in slediti razvoju informacijske tehnologije. Pri tem ne gre za dodatna policijska pooblastila, ampak za zakonsko ureditev načina izvajanja že obstoječih in v zakonu dopustnih ukrepov. Kriminalistično taktično iznajdljivost pri zakonitem zbiranju dokazov namreč v nadaljnjih sodnih postopkih pogosto razkrijejo na sodnih obravnavah, zato so osumljenci seznanjeni s tem, kar še dodatno otežuje preiskovanje.

Ledvico za dolg

Kriminalne združbe so pogosto zelo dobro organizirane, pri čemer sledijo tudi večjemu končnemu zaslužku. Nekatere skupine denimo amfetamin in konopljo celo same proizvajajo v prirejenih prostorih v stanovanjskih hišah na območju  Slovenije, proizvodnjo pa pogosto selijo, nekateri to drogo nato tihotapijo predvsem v Avstrijo ali Italijo. Slednje ne kaže le na to, da se amfetamin in konoplja, ki se pojavljata v Sloveniji, tudi pridelata v Sloveniji, ampak da sta namenjena tudi za izvoz v druge države članice EU, kjer je njuna cena na trgu bistveno višja. Pri prenosu denarja so storilci prav tako zelo iznajdljivi, saj ga posredniki nosijo tudi po planinskih poteh, kar se je zgodilo pred časom v Sloveniji. Storilci svoje aktivnosti prilagajajo tudi poostrenemu nadzoru na mejnih prehodih, tako da spremljajo tudi cestne kamere in podobno. Kakšne prijeme imajo člani združb, kažejo podatki iz ene izmed preiskav na slovenskem območju: storilci so tudi nasilno izterjevali dolgove, saj so izsiljevali oziroma grozili odjemalcem, ki so jim ostali dolžni za dobavljeno drogo. Prav tako so v enem izmed primerov načrtovali, da bi enega od dolžnikov prisilili, da bi odšel na območje Turčije in prodal ledvico ter s tem poplačal dolg, ki ga je imel do vodij združbe.