Vlada je za novega državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade imenovala Boštjana Šefica, prvega operativca v času begunske krize v vladi Mira Cerarja. Šefic bo bdel nad koordinacijo pri obnovi prizadetih krajev, cest in domov. V novem posvetovalnem telesu za sanacijo, ki ga bodo predvidoma sestavljali gradbeni, hidrološki, geološki in drugi strokovnjaki, pa bo sodeloval tudi glavni projektant mosta na Pelješac Marjan Pipenbaher.
Prve interventne ukrepe po poplavah je vlada združila v noveli zakona o preprečevanju posledic naravnih nesreč, ki je v veljavi od preteklega petka. Med njimi so predplačila občinam, širši obseg upravičencev do pomoči v kmetijstvu, subvencioniranje višje sile in čakanja na delo, pomoč samozaposlenim, izredni dopust za prostovoljce ter ponedeljkov dan solidarnosti. V interventnem zakonu, ki bo predvidoma sprejet naslednji četrtek, se bo vlada osredotočila predvsem na pomoč fizičnim osebam, vključeni pa bodo tudi ukrepi za gospodarstvo. Temu zakonu bo nato sledil bolj srednjeročni zakon o obnovi, ki bo vključeval sistemske ukrepe za dolgoročno odpravo posledic. Oba zakona, ki sta še v pripravi, morata seveda skozi parlamentarno sito.
Minister za za naravne vire in prostor Uroš Brežan je pojasnil, da so danes razpravljali o naboru ukrepov za interventni zakon Izpostavil je nekaj ukrepov. Na lokalni ravni bo zaživelo več tehničnih pisarn, ki bodo posameznikom, občinam in gospodarstvu pomagale pri iskanju pravih rešitev za odpravo posledic. Olajšali bodo tudi pridobivanja dovoljenj.
V interventni zakon bodo po besedah ministrice za javno upravo Sanje Ajanović Hovnik vključili tudi ukrepe, ki bodo omogočili premeščanje kadra med javnimi zavodi, saj ga ponekod primanjkuje, in usklajevanje glede nenujnih medicinskih prevozov. Prav tako bo vključeval »eno kopico investicijskih gradbenih določil« in odstop od zakona o javnem naročanju, poroča STA.
Zakon je še v pripravi, zaenkrat le obrisi ukrepov
Han, ki je danes orisal nabor ukrepov za delodajalce in delojemalce, je dejal, da interventni zakon nadgrajuje že sprejeto novelo zakona o preprečevanju posledic naravnih nesreč, ki je v veljavi od preteklega petka, a da na podlagi pogovorov z gospodarstveniki nekatere zadeve poenostavlja. Po njegovih navedbah se bodo do 1. septembra zbirali podatki o škodi, ki jo je utrpelo gospodarstvo. To škodo bodo ocenili gospodarstveniki, pri čemer jim ne bo treba izdajati garancij. Hkrati je Han dejal, da bo država v primeru, ko zaposleni v tem mesecu čistijo proizvodne prostore, »na nek način sofinancirala 100 odstotkov plač.« Interventni zakon bo ponudil 100-odstotno nadomestilo plače, pri čemer bi jo v 80 odstotkih krila država, a bo država od 3. avgusta do 3. septembra sofinancirala 100-odstotno plačo, da se spet pride do zagona poslovanja. Ti delavci zdaj ne ustvarjajo dodane vrednosti, ustvarjajo pa pogoje, da bo podjetje spet lahko delalo, je poudaril po poročanju STA. Nakazal je tudi, da bodo uvedli moratorij na kredite za pravne in fizične osebe za obdobje 12 let, a je ta ukrep še v pripravi na finančnem ministrstvu.
Mesec je izpostavil, da s prvim, interventnim zakonom naslavljajo predvsem urgentno krizo, temu pa bo sledil bolj srednjeročen zakon o sanaciji oziroma obnovi. Kar zadeva prvo pomoč, je na voljo »institut izredne denarne pomoči, ki ga razdeljujejo centri za socialno delo.« V vladi se po njegovih besedah dogovarjajo, da bi lahko tisti, ki so v poplavah utrpeli resno gmotno škodo, v enkratnem izplačilu prejeli sedemkratnik siceršnjega zneska te pomoči. Ta pomoč sicer zdaj znaša 465 evrov na osebo oziroma 1800 evrov za štiričlansko družino. Več okoli tega vprašanja bo znano naslednji teden.
Mesec je med ukrepi, ki jih pripravljajo, nanizal še brezplačno namestitev v državna stanovanja, brezplačno namestitev starejših v domove za starejše, ukrep čakanja na delo, kar pomeni, da delavec dobi 80 odstotkov plače, solidarnostna pomoč za samozaposlene, ki bi jim promet na letni ravni upadel za 25 odstotkov, povabilo brezposelnim v program javnih del, pri čemer bi zvišali tudi s tem povezana nadomestila, ter hitrejše zaposlovanje tujih delavcev. Po navedbah ministra bi povečali tudi število ur začasnega dela za upokojence, kar je trenutno omejeno na 60 ur, ter uvedli možnost solidarnostne pomoči osebnim asistentom s strani delodajalcev ter možnost porabe subvencij invalidskim podjetjem, ki so utrpeli škodo, za sanacijo. Zakona sta še v pripravi, ministri pa so izpostavili, da bo več podrobnosti o teh ukrepih znanih v naslednjem tednu.
