Prihajajo spremembe

Kosila za osnovnošolce ne bodo brezplačna, bodo pa zdrava?

Žiga Kariž
6. 6. 2023, 18.30
Deli članek:

Medtem ko predlog Inštituta 8. marec za brezplačna šolska kosila prav počasi leze skozi zakonodajno proceduro, je vlada zagnala pilotni projekt, ki ga podpira celo znani chef Luka Jezeršek.

Profimedia
Velik del hrane v šolah se danes zavrže.

Prehrana v slovenskih šolah bo, kot kaže, deležna temeljite prenove. Inštitut 8. marec potrpežljivo čaka, da politiki najdejo potrebno voljo, da potrdijo zakon, ki bi vsem učenkam in učencem omogočil dostop do brezplačnega obroka, medtem pa je energija vlade bolj usmerjena v to, da bi učencem zagotovila bolj zdrave obroke. Kot kaže, se bo v prihodnje spremenil tudi način priprave hrane.

Načrtujejo analize

Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje so nam povedali, da glede sprememb zakona, ki bi omogočal brezplačno prehrano, trenutno potekajo vsebinska usklajevanja, prav tako se načrtujejo analize, ocene sredstev in pregled prostorskih kapacitet posameznih šol. Ob tem so ponovno poudarili, da že zdaj omogočajo subvencioniran ali brezplačen dostop do toplega obroka tistim, ki prihajajo iz socialno manj spodbudnega okolja. Na opozorila Inštituta 8. marec in številnih humanitarnih organizacij, da je cenzus trenutno postavljen tako visoko, da številne družine s socialnega obrobja iz njega izpadejo, se še niso odzvali.

Prihajajo centralne kuhinje

Bodo pa morali najbrž že septembra na ministrstvu poskrbeti, da se bo zagnal pilotni projekt centralnih kuhinj. Ena glavnih težav šolske prehrane naj bi bila v tem, da nekatere šole nimajo kuhinj, večina tistih, ki delujejo, naj bi bila zastarelih, ob vsem tem pa močno primanjkuje usposobljenega osebja, ki bi bilo pripravljeno delati v šolski kuhinji. Kot ena od možnih rešitev se je že marca omenila vzpostavitev centralnih kuhinj, kjer bi kuhali za več izobraževalnih zavodov. Potem ko je o tem, da bi bilo treba zagnati pilotni projekt centralnih kuhinj, v začetku maja na javni predstavitvi mnenj spregovoril znani chef Luka Jezeršek, se je zdaj strateški svet za prehrano za to tudi odločil. Kot so nam povedali, so izdali sklep, da resorno ministrstvo, torej ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, prevzame koordinacijo za pripravo koncepta pilotnega projekta prenove jedilnice in vzpostavitve regijske centralne šolske kuhinje ter pripravi pobudo za pilotni projekt, ki bi se začel izvajati v prihodnjem šolskem letu.

V ospredju večja kakovost hrane

Kot so nam povedali, naj bi izvedba pilotskega projekta naslovila več vidikov. Zagotovili naj bi večjo kakovost hrane, dvignili kulturo prehranjevanja in spodbudili zdrave prehranjevalne navade pri otrocih. S pomočjo centralnih kuhinj naj bi vzpostavili tudi okoljsko bolj trajnosten sistem šolske prehrane, s katerim bi lahko poskrbeli za večjo vključitev lokalno pridelane in predelane hrane. S centralnim naročanjem in centralno oskrbo bi znižali stroške, z usposabljanjem šolskih kuharjev pa bi naslovili kadrovske težave.

Pro Plus
»Ne vidim druge možnosti, kot da postavimo pilotni primer glavne kuhinje in skupaj ugotovimo, kaj in na kakšen način lahko v prihodnje kuhamo v šolskih kuhinjah,« pravi Luka Jezeršek.

Smernice zdravega prehranjevanja
Kot smo že pisali, se je vlada že marca odločila, da bo strateški svet izvedel revizijo smernic za zdravo prehrano otrok v vrtcih in šolah. Že takrat so se odzvali pediatri, ki so bili začudeni nad to informacijo, saj so recenzijo smernic, ki so bile v veljavi od leta 2010, ravno opravili. Kot so dejali, so v smernice vključili najnovejša znanstvena dognanja s področja prehrane malčkov, otrok in mladostnikov ter aktualna mednarodna priporočila.

Kuhaj in ohladi, namesto skuhaj in razdeli

Do septembra naj bi torej ministrstvo za vzgojo in izobraževanje poskrbelo, da bo v enem od slovenskih krajev zaživela centralna kuhinja, ki bo s kosili oskrbovala več šol oziroma satelitov. Kuhinja naj bi bila moderna, namesto sedanje tehnologije »kuhaj in razdeli« naj bi uporabljala tehnologijo »kuhaj in shladi«. Gre za tehnologijo, pri kateri jedi skoraj v celoti pripravijo, nato pa v tako imenovanih »shockerjih« hitro shladijo. Obroke nato lahko spet pogrejejo na lokaciji, kjer so jedi postrežene. Uporaba take tehnologije po mnenju strokovnega sveta za prehrano pomeni boljši in tudi časovno večji izkoristek opreme ter manjšo porabo energije. Manj naj bi bilo tudi prevozov, saj dobavitelji oskrbujejo zgolj osrednjo kuhinjo. Transport hrane iz osrednje kuhinje v satelite je manjši v primerjavi z oskrbo dobaviteljev posameznega satelita, kar ima tudi trajnostno komponento. Na ta način bosta centralizirana tudi nabava hrane in postopek javnega naročanja.

Luka Jezeršek bi pomagal

Znani chef Luka Jezeršek, strokovnjak na področju tehnologije velikih kuhinj, pozdravlja odločitev za izvedbo pilotskega projekta. »Pilot bi moral po našem mnenju vsebovati eno glavno kuhinjo in od dva do tri satelite oziroma šole v bližini kuhinje,« je dejal Jezeršek, ki je izrazil tudi pripravljenost, da ministrstvu pomaga pri izvedbi projekta. Vprašali smo ga tudi, ali je izvedljivo, da bi se takšen projekt zagnal že ob začetku prihodnjega šolskega leta. Neposrednega odgovora nismo dobili, nam je pa Jezeršek pojasnil, da bi moral takšen projekt potekati po fazah. V prvi fazi je bistvena vzpostavitev delujoče centralne kuhinje in potrebnih procesov, v drugi fazi pa prenos pridobljenih znanj na druge šole oziroma kuhinje.