Izjemen arheološki prostor, ki pa še vedno ostaja brez državne zaščite

Panorama na Ptuju je zadnje veliko nedotaknjeno arheološko območje Ptuja, ki je tudi najbolje ohranjeni velik del katerega koli rimskega mesta v slovenskem prostoru. Na Panorami je ležalo eno od osrednjih mestnih območij.

Nedotaknjeno območje

Panorama je izjemen arheološki prostor in čudovit prostor za razglede ter sprehode. Po propadu rimskega cesarstva se na tem območju ni več gradilo, zato je tudi ostalo skoraj nedotaknjeno.

"To je prostor, kjer je mogoče prikazati vlogo in posebnosti Petovione, enega najpomembnejših antičnih mest v srednji Evropi. Čez Petoviono je vodila ena najpomembnejših cest, ki je povezovala vzhodni in zahodni del imperija. Hkrati pa predstavlja priložnost, da se spoznamo z rimskim imperijem – ogromno (za takratne razmere globalno) politično skupnostjo, ki je pomembna civilizacijska predhodnica sodobne Evrope. Panorama je ne samo pomembno arheološko najdišče, temveč tudi razgledna in privlačna točka na robu srednjeveškega Ptuja. Arheološki park na Panorami se je takoj po prvih urejevalnih delih domačinom priljubil kot prijetno sprehajališče. Skrb za ohranitev in primerno predstavljanje ptujske antične dediščine je sicer zahtevna, a tudi plemenita naloga, ki pomaga utirati naše poti v prihodnost," je v 25. žepnici z naslovom Ptujska Panorama: legijski tabor in antično mesto, zapisala njena avtorica Jana Horvat z Inštituta za arheologijo, ZRC SAZU, vrhunska poznavalka rimskega obdobja na območju JV alpskega prostora, ki je 5. aprila tudi vodila ogled po arheološkem parku Poetovio, ki je pritegnil številne Ptujčane.

Po odločitvi ptujskih mestnih oblasti leta 2014, da na Panorami uredijo arheološki park, je prevzela arheološke raziskave, ki so že prej potekale na tem prostoru, a na manjših prostorih, od 19. stoletja naprej. Sodobne neinvazivne metode omogočajo pogled v poseljenost celotnega prostora.

Nutrice, tipično petovionsko božanstvo

Vsebino nove žepnice so predstavili v novem tehnološkem parku podjetja Intera. Pogovor je vodila Marjeta Ciglenečki, sodelovali so: dr. Jana Horvat in dr. Anja Ragolič, katere specialnost so kamniti spomeniki rimske dobe, dr. Andrej Magdič (Zavod za varstvo kulturne dediščine, OE Maribor) in Aleksandra Nestorovič (kustodinja v PMPO), ki je leta 2020 s sodelavci pripravila razstavo Osrčje Petovione, na kateri so bili predstavljeni številni eksponati s Panorame. Izkopani spomeniki na Panorami, več kot 60 jih je, so pokazali, koliko različnih verstev je sobivalo hkrati na tem prostoru. Več kot polovica napisov in reliefnih plošč je namenjena različnim božanstvom.

V zbirki Umetnine v žepu je izšla 25. knjiga z naslovom Ptujska Panorama: legijski tabor in antično mesto.

V Petovioni so bile izjemno priljubljene nutrice, tipično lokalno petovionsko božanstvo, ki je bilo doslej odkrito samo na Ptuju. Počastilni napisi pričajo, da je bilo na Panorami v 2. in 3. stoletju svetišče nutric. Izpostaviti je potrebno tudi napise, postavljene za Jupitra (Depulsorja), odvračalca zla, nesreče, ki je bil tudi zdravilen, ki je bil eno najbolj čaščenih božanstev v tem delu rimskega imperija. Prav tako pa tudi Mitro, vzhodno božanstvo, na Ptuju je bil kar močan center tega božanstva. Na Panorami so našli tudi ostanke starokrščanske cerkve.

Geofizikalne raziskave pomembno doprinesle k razumevanju ostalin

V preteklosti so arheologi pridobivali podatke zlasti s fizičnimi izkopavanji. Danes to poteka z geofizikalnimi raziskavami, ki so v zadnjih nekaj desetletjih zelo pomembno doprinesle k razumevanju arheoloških ostalin, ki so pod površino. V zelo kratkem času tako lahko ocenijo arheološki potencial na zelo velikih površinah. Dr. Magdič je ob tem še posebej izpostavil, da pa je treba zelo skrbno razmisliti, kaj se izkoplje in ob tem poskrbeti za fizično zaščito, da ne bi prišlo do razpada ostalin. Želja je, da bi v naslednjih letih, desetletjih na nekaterih mestih na Panorami raziskali in izkopali nekatere zaključene celote, kot eno izmed palač v bližini sedla, ter jo z zaščitno stavbo primerno zavarovati. Vse to je treba vključiti v celoviti krajinski načrt ureditve parka in interpretacije dediščine. Danes je to še vedno travnik, ki so ga začeli interpretirati v smislu predstavljanja podatkov arheološke preteklosti.

Panorama je izjemen arheološki prostor, a še vedno brez državne zaščite, kljub že izdelanim elaboratom arheologinje Marije Lubšina Tušek.

Umetnine v žepu – zbirka, ki opozarja na umetnostne vrednote

Kot je na predstavitvi 25. knjižice zbirke Umetnine v žepu izpostavila dr. Marjeta Ciglenečki, je najpomembnejše odkritje dr. Jane Horvat, da je bil v prvem stoletju na Panorami legijski tabor. Doslej so ga umeščali na desni breg Drave. V njem so se leta 69, ko Ptuj vstopi v zgodovinske zapise, zbrali vojaški poveljniki in podprli Vespazijana, ki si je prizadeval osvojiti cesarski naziv, kar so mu omogočili s pohodom v Rim. To so bili prelomni dogodki. Iz tega časa je verjetno tudi ta vojaški tabor, ki je stal verjetno na območju Vičave in je segal na vrh Panorame, kjer so na izkopavanjih leta 2020 odkrili rob obzidja tega tabora. Na izkopavanjih v tem letu je bilo malo arheoloških najdb, zato ni točno znano, ali je v leto 69 sodila lesena faza tabora, ali pa je legija XIII. že zgradila kamnito obzidje. Iz tega časa so verjetno deli vojaške opreme, ki so jih našli na Panorami. V tem času je bil Ptuj ključna vojaška postojanka v celotnem srednjem Podonavju, od Dunaja, Budimpešte do Sremske Mitrovice.