Konec leta 2020 je na svetu obratovalo 443 jedrskih elektrarn oziroma energetskih jedrskih reaktorjev, od katerih jih je bilo 80 odstotkov v razvitih državah. Jedrska energija sicer zadosti okoli desetim odstotkom vseh svetovnih potreb po električni energiji, ta delež v EU znaša 25 odstotkov.
Javno in tudi politično mnenje pa je jedrski energiji in tako pridobljeni elektriki naklonjeno vse manj in zahteva, da se proizvajata na okolju in ljudem prijaznejši način, z obnovljivimi viri. A pot do tja bo še zelo dolga, saj škriplje še na marsikaterem področju. Še več, v Nemčiji so zdaj zaprli zadnje tri jedrske elektrarne.
Izpust CO2 je še večji kot pred zaprtjem
Zadnje tri jedrske elektrarne (Isar 2, Emsland in Neckarwestheim) so na veselje nasprotnikov jedrske energije zaprle svoja vrata, njihova razgradnja bo zdaj trajala 15 let. A tudi zaradi njihovega zaprtja in vse večje porabe elektrike ter elektrifikacije na vsakem koraku so se morali Nemci v zadnjih letih še bolj nasloniti na »umazano« elektriko. S tem so se znašli v začaranem krogu, ko prav v lovu za čistejšim in varnejšim okoljem to vse bolj onesnažujejo. Samo zaradi izklopa jedrskih elektrarn se je namreč v zadnjih letih izpust CO2 povečal za kar 15 milijonov ton. Tako je pokazala študija univerze v Stuttgartu.
Petnajst milijonov ton CO2 je enako letnemu izpustu 1,5 milijona ljudi, kot je na primer prebivalcev mesta München; toliko v okolje izpusti tudi 220.000 letalskih letov iz Nemčije na Mallorco, če je na enem letalu sto potnikov.
Elektriko so sicer želeli pridobivati na bolj ekološki način, a dlje kot do premoga, vetra in plina niso uspeli priti. »Iz omrežja umaknjene jedrske elektrarne bomo nadomestili z obstoječimi,« so govorili, to pa pomeni več dela predvsem za termoelektrarne na premog. »Izklop jedrskih elektrarn gre predvsem na račun varovanja okolja,« je dodal avtor študije Andre Thess.
Dvojna morala nasprotnikov jedrske energije
Tako so v letu 2022 v Nemčiji v okolje izpustili 657 milijonov ton CO2, proizvedli pa so 32,7 teravatne ure električne energije. Za eno megavatno uro elektrike v okolje izpustijo 500 kilogramov ogljikovega dioksida, medtem ko ena megavatna ura, proizvedena v jedrski elektrarni, okolje obremeni z le 40 kilogrami CO2.
Članica stranke CDU Julia Klöckner je za časopis Bild dejala: »Ko preklapljamo z atomske energije na premog, istočasno pa uvažamo elektriko, ki jo sosedje proizvajajo v jedrskih elektrarnah, kažemo pravo dvojno moralo.«
Podobno meni šef TÜV Joachim Bühler, ki pravi, da je izklop jedrskih elektrarn prava norost. »Te tri jedrske elektrarne bi lahko normalno delovale vsaj do konca tega desetletja in še precej dlje. Spadajo med najbolj varne na svetu. Zdaj pa bomo jedrsko elektriko nadomeščali z elektriko, ki ni proizvedena iz obnovljivih virov. In ceno bo plačalo okolje.«
Na Finskem povsem drugačna zgodba
Ob tako rekoč istem času so na Finskem v omrežje priključili največji jedrski reaktor v Evropi. Olkiluoto 3, ki krije 14 odstotkov finskih potreb po elektriki, naj bi uporabljali najmanj 60 let. Reaktor so sicer gradili osemnajst let, izdelal in postavil pa ga je francosko-nemški konzorcij Areva-Siemens.
S še dvema drugima reaktorjema bo jedrska elektrarna Olkiluoto tako pokrivala približno 30 odstotkov potreb države po elektriki. Olkiluoto 3 je s 1600 megavati zmogljivosti največji reaktor v Evropi, medtem ko za največjo jedrsko elektrarno velja Zaporožje v Ukrajini. Ta elektrarna, ki jo sicer ogrožajo spopadi zaradi ruske agresije na Ukrajino, ima šest reaktorjev.
Finska vlada je poleg tega februarja podaljšala obratovanje druge jedrske elektrarne v državi. Obratovala bo lahko do leta 2050 oziroma 23 let dlje od prvotne časovnice. S tem bo lahko v uporabi do svojega sedemdesetega leta starosti.
Seveda tudi na Finskem nasprotnikov ne manjka. Poleg običajnih varnostnih tveganj ti poudarjajo predvsem problematiko skladiščenja jedrskih odpadkov.
NEK Krško je več kot pomemben dejavnik
Slovenija je zaradi nuklearke Krško jedrska država, o njeni pomembnosti pa govorijo tudi številke. Zagnali so jo leta 1983 in sprva predvideli, da bi lahko varno delovala vsaj 40 let. V zadnjem času so ji »delovno dovoljenje« podaljšali na 60 let, pri čemer je treba do leta 2034 opraviti novo presojo njenih vplivov na okolje. »V skladu s slovensko zakonodajo pa mora NEK na deset let opraviti občasni varnostni pregled, v okviru katerega Uprava RS za jedrsko varnost preveri, ali je elektrarna zmožna varno obratovati naslednjih deset let. Tretji občasni varnostni pregled bo zaključen letos (prvi je bil leta 2003, drugi leta 2013, četrti bo na vrsti leta 2033 in peti leta 2043),« so še povedali v Krškem.
V dodatnih dvajsetih letih obratovanja bo NEK v slovenski elektroenergetski sistem oddala predvidoma 60 milijard kilovatnih ur električne energije in s tem okolju prihranila na desetine milijonov izpustov ogljikovega dioksida.
Leta 2022 je NEK proizvedla 5,3 milijarde kilovatnih ur električne energije, kar je 47 odstotkov vse na ozemlju Slovenije proizvedene električne energije. A le polovica vse te je na voljo Sloveniji, druga polovica se namreč namenja Hrvaški, pri čemer NEK dejansko pokrije okoli 20 odstotkov v Sloveniji porabljene električne energije.
Krško sicer ni bila edina lokacija, na kateri bi lahko načrtovali postavitev, možna lokacija za izgradnjo jedrske elektrarne je bila tudi ob reki Dravi, a so se takrat odgovorni odločili za zemljišče ob reki Savi, predvsem zaradi bližine odjema električne energije.
Proizvodnja elektrike iz NEK se sicer povečuje vse od začetka obratovanja. K temu največ prispevajo tehnološke posodobitve, podaljšanje gorivnega cikla in skrajšanje dolžine remonta. V zadnjih petnajstih letih se je povprečje proizvodnje s 4,5 TWh povečalo na 5,6 TWh. Ali z drugimi besedami, proizvedli so toliko elektrike, kot če bi zgradili deset hidroelektrarn na spodnji Savi.
Vsi nizko- in srednjeradioaktivni odpadki pa so uskladiščeni v NEK Krško. Prav tako je v NEK uskladiščeno vse izrabljeno gorivo, ki so ga pri obratovanju elektrarne potrebovali do zdaj. V NEK ga ne imenujejo odpadek, saj obstaja možnost njegove predelave in ponovne uporabe. Zdaj bodo 592 izrabljenih gorivnih elementov iz bazena za izrabljeno gorivo prestavili v suho skladišče.
