SDH, ki je HSE-ju decembra 2022 odobril naknadno vplačilo kapitala za premoščanje izrednih likvidnostnih razmer v skupni višini 492 milijonov evrov, je namreč sprejel sklep, s katerim HSE zavezuje k vračilu prvega dela teh sredstev v višini 200 milijonov evrov, so v izjavi za javnost navedli v HSE. Pojasnili so, da bo dinamika vračil odvisna od »razmer na energetskih trgih in drugih relevantnih poslovnih okoliščin s ciljem, da sta zagotovljena stabilnost poslovanja skupine HSE in gospodarno upravljanje s sredstvi.« V izjavi za javnost so navedli še, da so jim sredstva iz tega naslova konec lanskega leta omogočila, da je HSE tudi v času »energetske krize in izredno povečanih zahtev po zagotavljanju finančnih kritij sposobna ves čas zagotavljati zanesljivo in konkurenčno oskrbo z električno energijo v RS.«
»Usmerili smo se predvsem v sanacijo likvidnostnih težav ter obvladovanje tveganj iz naslova proizvodnje in trgovanja z električno energijo. Poslovanje HSE je stabilno, izkop premoga je v prvih dveh mesecih letošnjega leta nad planom, proizvodnja električne energije iz naših elektrarn pa nemotena in zanesljiva,« je pojasnil generalni direktor HSE dr. Tomaž Štokelj.
Dinamika vračil
Poslovodstvo HSE, ki ga od 8. novembra 2022 sestavljata generalni direktor Štokelj in poslovni direktor Uroš Podobnik, je namreč nemudoma po nastopu mandata pristopilo k pripravi in izvedbi ukrepov za sanacijo nastalih razmer v skupini HSE. Projekcije poslovanja skupine kažejo, da bi družba »delna vračila v skladu z 2. odst. 495. člena ZGD-1 lahko začela izvajati že od junija 2023 dalje, pri čemer ostaja cilj, da mora Holding Slovenske elektrarne izvesti vse potrebne aktivnosti, da bo lahko SDH do konca leta 2024 odločil o vračilu vseh naknadnih vplačil kapitala iz leta 2022,« so še pojasnili v izjavi za javnost. Dejanska dinamika vračil pa bo odvisna od realizacije planirane proizvodnje hidroelektrarn skupine HSE in Termoelektrarne Šoštanj ter prihodnjih gibanj cen električne energije.
Država je dokapitalizacijo izvedla decembra v dveh delih. Najprej je vplačala 300 milijonov evrov, po vladni odobritvi dopolnitve letnega načrta upravljanja SDH pa še 192 milijonov evrov. Odločitev so po poročanju STA utemeljili z zahtevno finančno situacijo HSE zaradi spleta negativnih dejavnikov, povezanih z energetsko krizo, zgodovinsko nizke hidrologije v letošnjem letu, ustavitve Teša zaradi stisnitve enega od dveh odkopnih polj Premogovnika Velenje in nezmožnosti dobave zadostnih količin lignita ter zmanjšane pripravljenosti komercialnih bank za dodatno financiranje kratkoročnih likvidnostnih potreb.
