Ministrstvo za solidarno prihodnost je novost v izvršnem delu oblasti. Katera področja pokriva?
Z ustanovitvijo našega ministrstva se je vlada odločila, da v ospredje postavi tri teme, ki so bile v preteklosti na političnem področju zanemarjene. Lahko rečemo, da je to tisto ministrstvo, ki naj bi gradilo na osnovi novega družbenega dogovora. V ospredju sta dve veliki temi. Prva je stanovanjska politika: vemo, da se v zadnjih tridesetih letih na tem področju ni dogajalo skoraj nič, je pa to zelo pomembna tema, tako za mlade kot za vse ostale. Druga tema je dolgotrajna oskrba. Gre prav tako za temo, o kateri se v naši državi govori že več kot dvajset let, nismo pa uspeli narediti nobenega resnega koraka naprej. Vemo sicer, da smo starajoča se družba in da je za našo prihodnost zelo pomembno, kako bomo dolgotrajno oskrbo vzpostavili. Tretje področje, s katerim se ukvarjamo na ministrstvu, je ekonomska demokracija, s katero želimo postaviti temelje za drugačne oblike lastništva: od samega vstopa delavcev v lastništvo podjetja in kot tretji steber novega družbenega dogovora.
Če začneva s stanovanjsko politiko. Koliko stanovanj potrebujemo v Sloveniji?
Zelo sem vesel odzivov javnosti v zadnjih tednih, potem ko smo predstavili naše načrte na področju stanovanjske politike. So dokaz, da gre za temo, ki zadeva zelo širok krog prebivalk in prebivalcev Slovenije. Ocene imamo. Temeljijo na anketah, ki jih izvaja državni stanovanjski sklad, in nekaterih raziskavah. Ocene so različne. Anketa stanovanjskega sklada je prišla do števila 10.000 stanovanj, ki bi jih potrebovali takoj, nekatere raziskave pa so pokazale, da bi samo v Ljubljani potrebovali 16.000 stanovanj do leta 2025. Na podlagi tega vemo, kaj nas čaka. Sem pa že večkrat povedal, da je eno od področij, ki ga moramo izboljšati, področje podatkov. Le na podlagi teh bomo lahko v naši državi dolgoročno in uspešno izvajali stanovanjsko politiko.
Predstavili ste načrte, ki predvidevajo gradnjo 3000 stanovanj letno. Kako hitro se lahko zažene sistem, ki bi to omogočal?
V sami pripravi politike in v svojem komuniciranju želim biti čim bolj konkreten in realen, zato smo načrt razdelili na dva dela. V prvem govorimo o projektnem delu do leta 2026. Glede na popis, ki smo ga naredili skupaj s stanovanjskim skladom in občinami, menimo, da je do takrat mogoče zgraditi 5000 stanovanj. Od takrat pa želimo vzpostaviti sistem, ki bo letno zagotovil 3000 stanovanj. Torej jasen, z javnimi viri podprt in dolgoročen sistem.
Za uresničitev stanovanjskega načrta je bistven sistemski vir financiranja, omenjalo se je 100 milijonov evrov letno. Je to številka, s katero operirate na vladi?
Da, to je številka, s katero operiramo na sejah vlade. Ampak ponovno bi izpostavil, da ima naš načrt dve fazi – in v tej prvi fazi, torej do leta 2026, govorimo o izvedbi in financiranju že začrtanih projektov, od leta 2026 pa bi financirali javno stanovanjsko gradnjo v znesku 100 milijonov evrov letno.
Se že ve, od kod bo ta denar prišel?
V prvem delu seveda iz proračuna, v drugem delu, torej ko govorimo o 100 milijonih evrov letno, pa bomo še poskušali najti najustreznejšo rešitev in poiskati ustrezne javne vire. Naš osnovni namen je namreč, da vzpostavimo stanovanjsko politiko na zares trdne temelje, da ne bo odvisna od vsakokratne politike in da bomo prišli do nekega sistemskega vira financiranja.
Bo to davek na nepremičnine?
O tem se bomo še pogovarjali, ampak naš cilj je, da imamo ta sistem postavljen do leta 2026.
Kako ste prišli do številke 100 milijonov evrov?
Do nje smo prišli na podlagi ocen, pogovorov s stanovanjskim skladom, zmožnosti države in ocen razmer na trgu. Bi pa poudaril, da to kljub vsemu ne pomeni, da bodo investicije v celoti financirane iz teh sredstev. Pomembno vlogo pri izvajanju in financiranju gradnje bodo morale imeti občine, del sredstev pa bo treba poiskati na trgu. Ključno je javno financiranje, ki omogoča stabilnost in predvidljivost, ne samo za ljudi in stanovanjske sklade, temveč tudi za gradbince. Ob vzpostavitvi sistema bodo tudi oni vedeli, koliko stanovanj se bo letno gradilo, in tako bo na trgu prišlo do stabilnosti in predvidljivosti.
Predvidevam, da želite s tem zagnati cikel, v katerem se bo nato gradnja financirala tudi z najemninami?
Tako. Govorimo o povratnem posojilnem skladu, ki bi deloval v okviru stanovanjskega sklada in v katerega bi se prek stroškovnih najemnin vračala sredstva; kroženje denarja znotraj sistema. Bo pa treba vedno in redno v sistem namenjati sveža javna sredstva. Torej res govorimo o sistemu, ki je dolgoročen in je zasnovan na tako imenovanem dunajskem modelu.
Na predstavitvi v DZ ste govorili o »vzpostavitvi mreže akterjev, ki bodo delovali pod enotnimi pogoji in bodo deležni javne podpore«. Koga ste imeli v mislih?
Na prvem mestu so stanovanjski skladi, ki jih vidimo kot hrbtenico stanovanjske politike, na drugem občine, ki so zelo pomembne za izvajanje stanovanjske politike, in na tretjem neprofitne stanovanjske organizacije, kot so zadruge in druge organizacije, ki bodo lahko pod enakimi pogoji dostopale do tega posojilnega sklada. Torej širši nabor akterjev, ki želijo vstopiti v polje gradnje ter bodo lahko vstopili in imeli dostop do virov pod enakimi pogoji za vse.
Kako ste zastavili sodelovanje z lokalnimi skupnostmi?
Ena izmed prvih nalog, ki smo si jih zadali, je ravno obisk terena. Prvi obisk smo že izvedli, ravno včeraj smo bili v Ajdovščini in Novi Gorici. Do aprila bomo obiskali vse tiste kraje, kjer je izražena določena pobuda in obstajajo stanovanjski skladi. Dobivamo se tako s stanovanjskimi skladi kot tudi s predstavniki lokalnih oblasti, saj mislimo, da moramo k reševanju tega področja pristopati v »tandemu«. Naš namen je seznaniti se z vsemi projekti, ki obstajajo. Želimo izvedeti, ali se morda srečujejo s kakšnimi težavami in kako sami vidijo stanovanjsko politiko v prihodnje. Imeli smo že sestanek z direktorjem stanovanjskega sklada, ki nam je razkril zelo zanimiv podatek. Že so preverili interes pri občinah, to preverjanje sicer še poteka, a se je že v prvi fazi odzvalo 88 občin, ki jih zanima pristop k projektom. To kaže, kako velik je interes občin. Lokalne skupnosti se obračajo tudi neposredno na naše ministrstvo. Verjamem, da bo sodelovanje zelo plodno. V prihodnjih mesecih jih bomo vključili v terensko delo, aprila pa načrtujemo skupen sestanek z občinami in stanovanjskimi skladi. Torej lokalne oblasti so pomemben partner, so pa situacije različne od sklada do sklada. Zato sem se odločil z vsemi osebno sestati, saj verjamem, da bomo tako bolj produktivni kot prek pošiljanja pošte in dopisov.
Omenili ste, da se boste sestali s predstavniki občin, kjer so ustanovljeni stanovanjski skladi. Kaj pa tam, kjer skladov nimajo?
Predvsem bi radi s stanovanjskimi skladi zagotovili regijsko pokritost. Potencialno morda tudi ustanovitev novih skladov. Taka pobuda se na primer odpira v Kranju, ki še nima stanovanjskega sklada. Torej regijska pokritost je zelo pomembna, ob tem pa si želimo seveda delati z vsemi občinami, kjer bodo izrazili pobudo za stanovanjsko gradnjo, in jim omogočiti dostop do virov pod enakimi pogoji kot ostalim.
Kako do zemljišč? Kako lahko država vpliva na lokalne skupnosti pri zagotavljanju zemljišč za stanovanjsko gradnjo?
Ravno zato je zelo pomembno sodelovanje z občinami. Že ta prvi interes kaže, da bo sodelovanje uspešno. Je pa pomembna tudi vloga države. Če da država jasen signal, da bo stabilizator, da bo tista, ki bo prispevala sredstva, omogočila razvoj in postavila okvirje za stanovanjsko gradnjo, bo tudi občinam bistveno lažje pristopiti k projektom. To je sporočilo, ki ga želim danes podati. Mi bomo tisti, ki bomo zagotovili sredstva in za vse enake pogoje, zato verjamem, da bodo občine lažje stopile na ta vlak in bomo lahko naredili velik korak naprej.
Kaj je z zemljišči nekdanje DUTB?
Zemljišča nekdanje DUTB bodo uporabljena za stanovanjsko in javno gradnjo. To je dogovor, sklenjen na vladi, o načinu izvedbe pa se še dogovarjamo.
Kakšne zakonodajne spremembe bi bile potrebne za uresničitev vaših načrtov in pospešitev gradnje?
Za prvo fazo, ki sem jo omenil, zakonodajne spremembe nimajo bistvenega pomena, so pa pomembne za drugo fazo. Zato bomo celotno to obdobje izkoristili za pridobivanje informacij in izkušenj s terena, kar nam bo pomagalo pri izvedbi druge faze. Zakonodajne spremembe bodo torej v ospredju v drugi fazi, nameravamo se jih lotiti v prihodnjem letu.
Zakaj usmeritev zgolj v najemna stanovanja? Lahko mladi še sanjajo o lastniških stanovanjih?
Mislim, da si ljudje predvsem želijo priti do doma. Do strehe nad glavo. Menim, da je to tista osnova, ki si jo želijo. Neko bivališče, ki je zanesljivo in predvidljivo. Da torej vedo, da bodo lahko nekje živeli dlje časa, da jim bo bivališče nudilo tisto, kar potrebujejo. Najem je čisto legitimna izbira. Na Dunaju je polovica ljudi najemnikov in niso lastniki. Ob tem je pomembno izpostaviti, da ne govorimo o socialnih stanovanjih, ampak o javnih neprofitnih stanovanjih. Verjamem, da bodo s pospešeno gradnjo ta stanovanja dosegljiva širši populaciji, torej čim več ljudem, da se bo lahko vsak odločil za način bivanja po svoji meri. Javnih najemnih stanovanj ne vidim kot nekaj, kar bi ogrožalo lastništvo, ampak kot dodatek, kot dodatno možnost. Verjamem, da je veliko ljudi, ki si ne želijo imeti kredita prihodnjih 20 let, ampak si vseeno želijo imeti dom. Gledamo tudi na izkušnje iz tujine, ki nam kažejo različne modele. Na to lahko gledamo na način, da če bi bilo na voljo več neprofitnih stanovanj v zadnjih 30 letih, bi bilo mogoče tudi želje po lastništvu manj. Seveda z željo po lastništvu ni nič narobe. Je pa naloga države, da vsakemu posamezniku zagotovi ustrezno prebivališče oziroma dom – in to je tisto, kar lahko naredi država.
Kako nameravate urediti sistem najemnin za javna stanovanja? Trenutno govorimo o profitnih, stroškovnih, neprofitnih in nato še subvencijah najemnin.
Cilj je, da v ospredje pride stroškovna najemnina. To je osnova, potem pa so mogoče tudi različne subvencije. Radi bi se približali ceni, ki jo imajo trenutno na Dunaju, to je od 7 do 7,5 evra najemnine na kvadratni meter, v to najemnino pa so vključeni tudi stroški vzdrževanja, upravljanja in podobno. To je cilj, ki ga želimo doseči v prej omenjeni drugi fazi. Danes je jasno, da je za to stanovanj premalo. Z gradnjo bo stanovanj bistveno več in bodo dosegljiva širši populaciji. Najemnine pa bo treba urediti z različnih vidikov, ne zgolj glede zneska in višine ter različnih oblik, ampak omogočiti dolgoročni najem. Vemo, da so danes na trgu zelo popularne najemne pogodbe za eno leto oziroma 11 mesecev, mi pa moramo poiskati način, ki bo spodbujal dolgoročne najeme, tudi najeme za nedoločen čas, ker to je tisto, kar daje ljudem gotovost in stabilnost.
Kako komentirate kritike, ki so se pojavile v zadnjih dneh, češ da je načrt preveč ambiciozen in ciljna višina najemnin prenizka?
Kritike so vedno dobrodošle in verjamem, da lahko v naše delo konstruktivno vključimo več različnih mnenj in da nas bo to pripeljalo do uspešnega zaključka. Zato je naš pristop postopen in realen. Zato govorimo le o gradnji 5000 stanovanj in vzpostavitvi sistema do leta 2026. Sistem bomo vzpostavljali postopoma, načrtno, kar bo omogočilo akterjem, tudi gradbeništvu, da se prilagodijo. Postavljanje sistema bo omogočilo, da se začnejo novi javni stanovanjski projekti postopoma razvijati. Verjamem, da se lahko gradbeništvo prilagodi. Po drugi strani jim bodo ravno naši ukrepi zagotavljali redno in predvidljivo delo, kar bo lahko pripomoglo k nižjim cenam in bolj kakovostni izvedbi projektov.
Kako bi ocenili dosedanje sodelovanje z republiškim državnim skladom?
Sodelovanje je dobro. Kot rečeno, smo imeli ravno ta teden sestanek z direktorjem, sodelujemo pa na podlagi njihovih izkušenj in naših idej.
Kako ocenjujete zadnja ukrepa prejšnje vlade, kot sta stanovanjska jamstvena shema za mlade in vzpostavitev javne najemne službe?
Vsak ukrep, ki posega na področje stanovanjske politike, je pomemben. A šteje predvsem to, ali je izvedljiv oziroma ali se dejansko izvaja. Jaz vidim javno najemno službo kot pomemben ukrep, ki pa v prvem letu ni obrodil sadov, kot bi jih moral. Ukrep je treba pregledati, ponovno premisliti in ga zastaviti drugače ter omogočiti, da bo dosegal svoje cilje. Stanovanjska jamstvena shema za mlade ni obrodila sadov in mislim, da je njena usoda jasna. Ob tem bi se vrnil na izhodišče. Upam, da je ob povedanem jasno, da brez konkretnega finančnega vložka države ne bo prišlo do sprememb na področju stanovanjske politike. Kot država smo poskušali uvesti nekatere ukrepe, ki niso predvidevali finančnega vložka države, in rezultatov dejansko ni bilo. Tudi sam stanovanjski sklad je izčrpan in je blizu maksimalnega zneska, za katerega se še lahko zadolži. Če ne bi bilo našega posega, bi se tudi gradnje s strani stanovanjskega sklada ustavile. Upam, da smo se iz vseh ukrepov, ki smo jih sprejeli v preteklosti, nekaj naučili, si vzeli čas za premislek. Vemo, kakšen model si želimo imeti, zdaj ga moramo le še vzpostaviti do leta 2026.
Kako aktivirati obstoječi stanovanjski fond in vsa prazna stanovanja, ki naj bi jih bilo v Sloveniji na tisoče?
V vseh krajih, tudi na podeželju, želimo doseči, da bi na trg prišla stanovanja, ki so zdaj prazna. Pomemben del bo prenova javne najemne službe. Nekaj idej že imamo, mogoče bomo uporabili subvencioniranje preureditev stanovanj, ki bi jih lahko nato ponudili prek javne najemne službe … Idej ni malo. Poleg gradnje je to bistveni del stanovanjske politike.
Če spregovoriva še o dolgotrajni oskrbi. Kaj se trenutno dogaja na tem področju? Ali boste prejšnji zakon popravljali ali spisali novega?
Dolgotrajna oskrba in storitve iz dolgotrajne oskrbe se morajo začeti izvajati s 1. januarjem 2024. Ne samo zaradi tega, ker je bila to moja zaveza, ampak tudi zaradi tega, ker ljudje v Sloveniji te storitve potrebujejo. Delovna skupina je ustanovljena in se ukvarja s predlogom, ki bo pripravljen v prihodnjih mesecih, torej še v prvi polovici leta. Osnova bo seveda obstoječi zakon.
V čem se bo vaš predlog razlikoval od že sprejetega zakona?
Predvsem v tem, da bo zakon izvedljiv in da bo zagotovljeno financiranje. Vemo, da prejšnji zakon oziroma trenutno obstoječi zakon ni imel ustrezne podlage za financiranje predvidenih storitev. Kar zadeva storitve, glede na izkušnje na terenu vidimo zelo veliko potrebo po okrepitvi pomoči na domu, ki jo je bistveno premalo. Politika, ki jo zasledujemo, je, naj imajo starejši možnost čim dlje ostati doma, kar je tudi njihova izhodiščna želja, tako da snovanje ukrepov gre v to smer.
Bomo dobili nov prispevek? Kako zbrati potrebnih 350 milijonov evrov?
Res je. To je vsota, ki jo potrebujemo, če obseg storitev, predvidenih v zakonu, ostane enak, kot je zapisan v trenutno obstoječem aktu. Mislim pa, da se moramo pri tem pogovarjati drugače. Da je glavno vprašanje, v kakšni družbi želimo živeti. Mislim, da je dolgotrajna oskrba področje, s katerim se bo srečal vsak izmed nas in bo potreboval te storitve. Zato verjamem, da želimo ustrezno poskrbeti za tiste, ki jih imamo radi, tako da se ne bi ustrašil morebitnega novega dodatka. Je pa res, da je vse te pogovore in predloge treba opraviti hkrati s pokojninsko in davčno reformo. In to je načrt te vlade. Za vse naštete reforme pa je rok že letos.
Veliko težavo pri zagonu dolgotrajne oskrbe predstavlja tudi pomanjkanje kadrov. Kako nameravate rešiti to težavo?
Skupaj s sodelavci na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti smo izvedli analizo, ki je dala zelo alarmantne rezultate. Zanimala me je namreč projekcija za prihodnjih deset let. Ne samo, kakšno je stanje danes, ampak kaj nas čaka, če ne bomo sprejeli potrebnih ukrepov. Analiza je pokazala, da bo, če ne storimo nič, na področju dolgotrajne oskrbe leta 2030 primanjkovalo skoraj 10.000 kadrov! Glede določenih kratkoročnih ukrepov sicer že potekajo pogovori z drugimi resornimi ministrstvi, bomo pa morali sprejeti tudi določene dolgoročne ukrepe. Pri tem mislim predvsem na to, da moramo skrbstvene poklice potisniti v ospredje in jim spet dati veljavo, kot so jo že imeli. Mislim, da so ti poklici pogosto družbeno zelo zanemarjeni, čeprav so zelo pomembni. Ob tem je seveda treba urediti plačilo. To pa je cilj, ki ga želimo uresničiti v okviru pogajanj o novi plačni reformi.
