Objavljamo zemljevid ogroženosti

Petina Slovencev živi v potresno nesprejemljivih stavbah

Eva Jandl
19. 2. 2023, 11.55
Posodobljeno: 19. 2. 2023, 16.54
Deli članek:

Pretekli teden smo tudi v Sloveniji začutili močnejši potres z magnitudo 4,8 v bližini otoka Krka. Pred tem nas je pretresel rušilni potres v Turčiji in Siriji z magnitudo 5,2, ki je do zdaj zahteval že 42 tisoč žrtev. Lahko pričakujemo podobno močan potres tudi v Sloveniji, kje bi bilo najhuje, kakšna bi bila škoda in koliko bi bilo žrtev? Ali je napovedovanje potresov mogoče?

Hina/STA
Simbolična fotografija.

»Potres moramo pričakovati. Tudi močan, a ne s tako magnitudo, kot je bila na meji med Turčijo in Sirijo. Potresi, ki jih moramo pričakovati, so takšne magnitude in intenzitete, da jih lahko obvladujemo s potresno odporno gradnjo. Upoštevanje gradbenih standardov je ključno v primeru pri nas pričakovanih potresov,« je odgovoril dr. Miloš Bavec, univ. dipl. inž. geol., direktor Geološkega zavoda Slovenije.

Tamino Petelinšek/STA
Direktor Geološkega zavoda Slovenije Miloš Bavec

Kje jih lahko pričakujemo, pa nam je odgovoril Andrej Vuga z Agencije Republike Slovenije za okolje  (Arso): »Nevarnost potresa je pravzaprav sopomenka za 'nivo tresenja zaradi potresa'. Ocenjena je s karto potresne nevarnosti Slovenije – projektni pospešek tal. Največjo vrednost (0,325 g) na novi karti projektni pospešek tal doseže na meji z Italijo zahodno od Bovca, kar je povezano z veliko potresno aktivnostjo bližnje Furlanije. Pospešek 0,3 g zajema območje okrog Idrije, ki sovpada z najpomembnejšimi dinarskimi prelomi in lokacijo najmočnejšega zgodovinskega potresa v katalogu potresov Slovenije ter vzhodnega dela Slovenije okrog Brežic, kjer se v Sloveniji zgodi največ zmernih potresov, ki že lahko povzročijo manjše poškodbe. Med potresno nevarna območja (0,275 g) spada tudi Ljubljana z okolico, ki ga izpostavljamo zaradi velike gostote naseljenosti.«

Arso
projektni_pospesek_tal

Vendar je v Sloveniji zmerna nevarnost potresov, pomiri Bavec. »Je nekoliko nižja od denimo mediteranskih delov Balkana in Italije, je pa večja kot na primer v Skandinaviji ali na Poljskem.« Pojasnil je še, zakaj je Slovenija tako potresno ogrožena: »Glavni pogon tektonskih deformacij, ki povzročajo potrese, je primikanje afriške plošče evropski. Afriška tektonska plošča se evropski približuje s hitrostjo nekaj milimetrov na leto. To primikanje se delno sprošča aseizmično z drsenjem ob prelomih ali gubanjem, tudi na primer dviganjem Alp, delno pa se nakopičena energija sprošča v obliki potresov.«

Zgodovina potresov na Slovenskem

Najmočnejši je bil potres leta 1348 z epicentrom najverjetneje na avstrijskem Koroškem, magnituda je bila 6,4. S tem potresom se ne more primerjati noben dogodek v vsej srednji Evropi. Potres je terjal 20 tisoč žrtev, po nekaterih podatkih celo 40 tisoč.

Leta 1511 je bil hud potres v okolici Idrije, ki velja za najmočnejši potres na Slovenskem, v kratkem časovnem razmiku sta Idrijčane stresla dva močna sunka, Prvi je imel magnitudo 6,8, za drugega pa nekateri avtorji ocenjujejo vrednost magnitude od 7 do 7,2. O njegovih učinkih dovolj zgovorno priča podatek o 12 tisoč mrtvih (nekateri avtorji menijo, da je bilo ob popoldanskem potresu na Idrijskem tri tisoč mrtvih, ob večernem v Furlaniji pa še 12 tisoč).

Po hudi zimi leta 1895 pa je v Ljubljani sledila deževna pomlad, ko se je 14. aprila zgodil velikonočni potres, njegova magnituda je bila 6,1. Naslednje jutro se je pokazalo razdejanje: od 1373 zgradb, kolikor jih je bilo takrat v Ljubljani, jih je bilo 145 tako poškodovanih, da jih je bilo treba porušiti. Marsikje so v stenah zazijale velike razpoke in zaradi skoraj nenehnega tresenja tal bivanje v teh objektih ni bilo varno. Zelo hude poškodbe je utrpela deželna bolnišnica, kot tudi številne cerkve, šole, muzeji in ostale javne zgradbe. Ljubljana je imela okoli 31 tisoč prebivalcev, umrlo je 21 ljudi.

Glavnemu sunku je v naslednjih desetih dneh sledilo več kot sto popotresov, ki so prebivalce še bolj begali. Našteti potresi veljajo za najmočnejše, seveda je bilo pozneje še več potresov, ki pa niso povzročili tako hude škode in toliko žrtev.

Eden najmočnejših potresov 20. stoletja z žariščem na ozemlju Slovenije se je zgodil 12. aprila 1998, spet ravno v času nedeljskega velikonočnega kosila, v Zgornjem Posočju. Njegova magnituda je bila 5,7. Potres z največjimi učinki v Sloveniji v zadnjem desetletju pa se je zgodil 1. novembra 2015 na Gorjancih. Magnituda potresa je bila 4,2, poleg preplaha pa je povzročil tudi gmotno škodo.

Wikipedia
potres ljubljana 1895

Stanovalci so poročali, da je omare prestavilo za 10 centimetrov, s stene odtrgalo nosilec TV-zaslona in dvignilo radiator z nosilcev. Manjše razpoke, odpadli večji kosi ometa, zdrs ali premik posameznih strešnikov je bilo opaziti celo na posameznih novejših potresno odporno grajenih objektih.

400 tisoč ljudi živi v potresno nesprejemljivih stavbah

Kakšna pa bi bila škoda na objektih, če bi se tako močan potres zgodil zdaj? Odgovoril nam je dr. Matjaž Dolšek, gradbeni inženir s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani: »Običajno potresi povzročijo največ škode v koncentriranih urbanih območjih z zastarelim grajenim okoljem. Seizmični stresni test stavbnega fonda v Republiki Sloveniji, ki smo ga leta 2020 izvedli kot strokovno podlago za pripravo Resolucije o krepitvi potresne odpornosti v RS, je pokazal, da bi potres z magnitudo 6,1 in epicentrom pet kilometrov severno od središča Ljubljane povzročil za 7,2 milijarde evrov neposredne škode le na stavbah. Škoda se nanaša na mediano, kar pomeni, da je po modelu 50 odstotkov verjetnosti, da bi bilo škode več, in 50 odstotkov, da bi je bilo manj".

Nik Jevšnik/STA
Potresni inženir Matjaž Dolšek.

"V oceni škode ni upoštevano povečanje stroškov zaradi povečanja stroškov gradbenih del v zadnjih dveh letih (približno 30 %) in povečanje stroškov zaradi povečanega povpraševanja, ki se pojavi po potresih, ter seveda neposredna škoda na infrastrukturi in posredna škoda. Poškodovanih bi bilo od 42 tisoč do 102 tisoč stavb oziroma delov stavb. Stopnje poškodovanosti na teh objektih bi bile različne. Ocenjena mediana smrtnih žrtev znaša 330.«

Koliko stavb pri nas je grajenih protipotresno? »V seizmičnem stresnem testu stavbnega fonda v Republiki Sloveniji smo upoštevali 500 tisoč stavb oziroma delov stavb. Približno tretjina teh objektov je bila zgrajena pred prvimi predpisi za potresno odporno gradnjo, torej pred letom 1964. Študija je pokazala, da je v Sloveniji približno 100 tisoč stavb oziroma delov stavb, za katere menimo, da je potresno tveganje nesprejemljivo na dolgi rok. V teh stavbah biva okrog 400 tisoč ljudi. Te stavbe bi bilo treba na dolgi rok utrditi ali nadomestiti.«

Kako pa vemo, ali živimo v takšni nevarni stavbi? »Deloma je odgovor zgoraj. Leto gradnje in tip gradnje sta le en kazalec, ki ni zadosten za natančno določitev potresne odpornosti objekta. Določiti je treba potresno ranljivost objekta, na katero vpliva precej dejavnikov. Zelo pomembna je sposobnost objekta, da pretvori energijo, ki jo potres vnese v stavbo, v energijo, ki se disipira oziroma 'sipa' z mehanskimi poškodbami konstrukcije na želenih mestih konstrukcije. Poleg tega je pomembna potresna nevarnost lokacije objekta. Z oceno potresne odpornosti objektov se ukvarjajo gradbeni inženirji, ki so specializirani za področje potresne odpornosti objektov. Enostavno dostopnih informacij o potresnem tveganju stavb še ni na trgu, saj to področje v Sloveniji ni ustrezno zakonsko urejeno.«

In ker smo lahko brali, da so se v Turčiji in Siriji zrušile tudi zgradbe, ki naj bi bile potresno varne, smo Dolška še vprašali, ali so novejše stavbe potresno varne oziroma ali se izvaja kakšen nadzor pri novogradnjah.

»Nove stavbe bi morale biti potresno varne, vendar se je treba zavedati, da se tudi za nove stavbe dopušča poškodovanost konstrukcije pri zelo močnih potresih. Nadzor gradnje je zakonsko urejen in bi ga morali prakticirati. V splošnem pa ni zadosten. Zelo priporočljivo je, da se investitorji odločijo tudi za revizijo projektne dokumentacije, ki pa žal ni več obvezna. Napak v konstrukciji ni več mogoče kontrolirati pri prevzemu objekta.« Pa vrtci, šole, bolnišnice, zdravstveni domovi ... so potresno varni? »Seizmični stresni test stavbnega fonda v Republiki Sloveniji, ki smo ga izvedli na fakulteti za gradbeništvo in geodezijo, je pokazal, da je v Sloveniji zelo veliko šol in bolnišnic oziroma objektov, ki so povezani z zdravstveno nego, neustreznih s stališča potresnega tveganja. Približno 300 tisoč kvadratnih metrov površin šol in vrtcev je na dolgi rok nesprejemljivih s stališča potresnega tveganja. Številka za bolnišnice, zdravstvene domove in druge stavbe, povezane z zdravstveno nego, pa znaša še več, 780 tisoč kvadratnih metrov,« je pojasnil Dolšek.

Nova karta potresne nevarnosti

Lani pa smo vendarle dobili novo karto potresne nevarnosti Slovenije, ki prikazuje pospešek tal pri potresih, pri gradnji pa jo morajo upoštevati projektanti. Zakaj je bila potrebna nova karta, nam je pojasnil Andrej Vuga z Arsa. »Od izdelave prejšnje karte potresne nevarnosti Slovenije (Lapajne in drugi, 2001) je minilo 20 let. V tem času smo pridobili številne nove podatke, modele in relacije, posodobljene so metode ocenjevanja parametrov, razviti so novi računalniški programi. Nova karta potresne nevarnosti Slovenije je izdelana po sodobnem postopku ter temelji na najnovejših podatkih in spoznanjih seizmologije in geologije.« Najpomembnejše postopkovne razlike so v tem, da je prejšnja karta potresne nevarnosti temeljila skoraj izključno le na potresni zgodovini, brez upoštevanja možnosti nastanka potresov na opredeljenih aktivnih prelomih. »Katalog potresov Slovenije in bližnje okolice smo posodobili z novimi spoznanji zgodovinske seizmičnosti in razširili s potresi zadnjih 20 let, pomemben vpliv na oceno potresne nevarnosti ima model pojemanja pospeška tal z oddaljenostjo od (nad)žarišča potresa.« Gradbeniki pri projektiranju potresno odporne gradnje tako uporabljajo projektni pospešek tal, ki je na karti – kaj to pomeni? »Projektni pospešek tal je parameter, ki ga morajo gradbeniki uporabljati pri projektiranju stavb. Uporabo tega parametra zahteva slovenski in evropski standard Evrokod 8 (EC8), ki je del zakonodaje o potresno odporni gradnji. Projektni pospešek tal je po EC8 enak vršnemu (največjemu) pospešku tal PGA (angl. peak ground acceleration). To je največja absolutna vrednost pospeška na prostem površju, ki nastane na obravnavani lokaciji v času potresa. Na akcelerogramu, ki ga ob potresu zapiše potresna opazovalnica, ga razberemo kot največjo absolutno amplitudo zapisa.«

Vznemirljivo napovedovanje potresov

V Sloveniji imamo mrežo potresnih opazovalnic, pa je napovedovanje potresov mogoče? Vuga je povedal: »Možnost napovedovanja potresov od vedno buri duhove ljudi. Napovedati potres pomeni povedati lokacijo, čas in moč potresa z zanesljivostjo in natančnostjo, ki ima uporabno vrednost. Do danes v seizmologiji še nimamo dovolj zanesljivega orodja, s katerim bi lahko potrese napovedovali. To pa ne pomeni, da raziskovalce misel o napovedovanju potresov ne vznemirja. Mnogi iščejo pot do napovedovanja s pomočjo statističnih orodij, drugi poskušajo potresni dogodek fizikalno ali kako drugače predvideti. Tisti, ki menijo, da njihova teorija zanesljivo napoveduje potrese, pa sodbo o tem prepustijo raziskovalnim kolegom ali znanstvenim skupinam, ki razpolagajo in obvladajo statistična orodja, s katerimi preverjajo uspešnost napovedi. Običajno se napovedi na tej stopnji objavljajo le v ozkih znanstvenih krogih.« 

Nebojša Tejić/STA
Svetovalec za odnose z javnostmi pri Arsu Andrej Vuga.