Le dober teden mraza

»Res so topla obdobja v zadnjih desetletjih vse pogostejša, hladna pa vse redkejša«

M. T. V.
15. 2. 2023, 11.17
Posodobljeno: 15. 2. 2023, 22.41
Deli članek:

Letošnje leto se je začelo z nadpovprečno visokimi temperaturami tako pri nas kot v večjem delu Evrope. Na silvestrovo so na primer v Ljubljani ob polnoči izmerili kar 12,4 stopinje Celzija, kar je rekord v zgodovini meritev. »Letošnja zima bo gotovo precej toplejša od klimatskega povprečja,« pravi Brane Gregorčič.

Pixabay
Okoli novega leta so bila številna smučišča v Alpah zaprta zaradi pomanjkanja snega.

Na prvi dan novega leta smo po Sloveniji zabeležili zelo visoke temperature za ta čas, v nekaterih mestih celo več kot 17 stopinj Celzija (v Dobličah pri Črnomlju celo 19). Celo v visokogorju je bilo tudi ponoči nekaj stopinj nad lediščem. Toplotni val je zajel velik del Evrope, januarske visoke temperature so beležili tudi v delih Danske, Francije, Nemčije, Poljske, Švice in Španije, med božično-novoletnimi prazniki so bila številna smučišča v švicarskih in francoskih Alpah zaprta, ker se je sneg stopil.

Ekstremno topel 1. januar

Na novoletni dan so ponekod temperature presegale celo 20 stopinj Celzija, bilo je tudi do 15 stopinj topleje od siceršnjega povprečja. Gre za tretji najtoplejši januar v Evropi in sedmi najtoplejši glede na svetovno povprečje, trdijo podatki Copernicusa, programa EU za opazovanje in spremljanje Zemlje. »To je mati vseh ekstremnih vremenskih dogodkov, ki smo jim bili priča v Evropi,« je na Twitterju ob tem zapisal klimatolog Maximiliano Herrera. Takšno vreme v Evropi je bilo posledica tople zračne mase iz Afrike in toplega oceanskega toka, ki ga je hladna fronta nad Severno Ameriko pognala proti evropskim obalam. »Zaradi vse bolj toplega ozračja in segrevanja oceanov so in bodo temperaturni rekordi vse pogostejši,« opozarja meteorolog Scott Duncan. Modeli podnebnih sprememb napovedujejo vse pogostejše toplejše zime in bolj vroča poletja. Lansko leto je bilo po podatkih Copernicusa v Evropi drugo najtoplejše, odkar obstajajo podatki.

ARSO
Januarja letos so bile temperature po vsej Sloveniji nadpovprečno visoke.

Vse pogostejša topla obdobja

Tudi naši meteorologi so ob koncu decembra 2022 in v začetku januarja 2023 zabeležili izrazito toplo vreme, zlasti v jugozahodni, južni in osrednji Sloveniji je bila temperatura zraka skoraj 20 dni neprekinjeno visoko nad dolgoletnim povprečjem, bolj spremenljive pa so bile razmere v zatišnih krajih severne in vzhodne Slovenije in v visokogorju. V drugi polovici januarja se je občutno ohladilo in so bile temperature precej povprečne, v začetku februarja pa je sledilo hladno obdobje, ki se s tem tednom očitno končuje. »V tem tednu bodo temperature večinoma nekoliko nadpovprečne, v prihodnjem pa predvidoma ne bodo bistveno odstopale od dolgoletnih povprečij. Tako bo letošnja zima (trimesečje december, januar, februar) gotovo precej toplejša od klimatskega povprečja,« nam je povedal meteorolog Branko Gregorčič. »Res so topla obdobja v zadnjih desetletjih vse pogostejša, hladna pa vse redkejša. Menjava toplih in hladnih obdobij je sicer značilna za naše podnebje,« je dodal.

Iztok Dimc/M24.si
»Letošnja zima bo gotovo precej toplejša od klimatskega povprečja,« je prepričan meteorolog Branko Gregorčič.

Izrazita odstopanja

Januarji so bili v povprečju v obdobju med letoma 1991 in 2020 za okoli 0,9 stopinje Celzija toplejši od tistih v obdobju 1981–2010. Januarski odklon temperature zraka od povprečja obdobja 1991–2020 je na državni ravni znašal 2,5 stopinje Celzija, kar umešča januar 2023 nekje na šesto mesto najtoplejših januarjev od leta 1950. Čeprav je bila druga polovica meseca precej hladnejša, je k pozitivnemu odklonu povprečne mesečne temperature odločilno prispevala izjemno topla prva polovica meseca. »Zelo toplo za zimski čas je bilo decembra in v prvi polovici januarja,« pritrjuje Gregorčič. Tudi klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj opaža, da se podnebje vse hitreje in izraziteje spreminja. »Če bi imeli taka odstopanja, kot so bila januarja, poleti, bi bile temperature zraka vsak dan okrog 40 stopinj Celzija,« je pred tedni povedala za revijo Jana.

ARSO
Povprečne januarske temperature v Sloveniji od leta 1950 do 2023

Verjetno tudi nadpovprečno vroče poletje

Ozračje se več kot očitno segreva, in to veliko hitreje, kot smo predvidevali. »Vreme je ekstremnejše kot prejšnja leta, tako v Sloveniji kot širše po Evropi. Podnebne spremembe prehitevajo napovedi klimatologov za 20 let. Tisto, kar je bilo napovedano za leto 2050, bo že leta 2030. Še nedavno je namreč veljalo, da se bo globalna temperatura zraka do leta 2050 dvignila za dve stopinji Celzija, vendar se bo verjetno že do leta 2030,« napoveduje Kajfež Bogatajeva. Na tople zime se bomo očitno morali navaditi. Bo vroče tudi letošnje poletje? »O napovedih za poletje ne bi govorili, saj niso zanesljive. Je pa seveda velika verjetnost, da bo spet nadpovprečno vroče,« pritrjuje Gregorčič.

Copernicus
Evropa je celina, ki se segreva najhitreje.

Prednosti in slabosti

Toplejše zime imajo seveda tako prednosti kot slabosti. Ker ni bilo tolikšne potrebe po gretju, se je zmanjšala predvidena poraba energije, tako da se napovedana kriza zaradi ustavljenega dotoka plina iz Rusije ni uresničila – pravzaprav so se cene plina prepolovile. Ljudje so prihranili pri kurjavi, računi za elektriko so nižji, na cestah porabimo manj soli, ni treba toliko plužiti, v službo se lahko tudi pozimi vozimo s kolesom, ne potrebujemo novih zimskih oblačil … Smo se pa zato morali odpovedati na primer smučanju – nekateri smučarski centri pri nas in po Evropi se zaradi zamikov sezone in vmesnih zaprtij zaradi pomanjkanja snega bojijo, da bo njihova bilanca na koncu negativna. Zaradi toplote in pomanjkanja snega se sušijo tudi tla, povečuje se nevarnost spomladanske suše, s tem pa je večja tudi požarna ogroženost. Prezgodaj se prebuja vegetacija, zato je večja verjetnost, da bodo rastline pozeble, to pa ne pomeni le manjšega pridelka, ampak tudi manjšo odpornost na škodljivce; slednji zaradi milejših zim tudi dlje preživijo in se bolj namnožijo. Še bi lahko naštevali, a to ne bo spremenilo dejstva, da tople zime postajajo naša realnost in se jim bomo morali z vseh vidikov prilagoditi.