Približno 250 tisoč ljudi

Problemi prekarcev ostajajo kljub zavezi v koalicijski pogodbi

Eva Jandl
13. 2. 2023, 17.54
Posodobljeno: 13. 2. 2023, 17.59
Deli članek:

V koalicijski pogodbi je zapisano, da bo vlada s ciljem odprave prekarnosti in zagotavljanja odgovornega dela v sodelovanju s stroko in civilno družbo pripravila strategijo, standarde prekarnosti in ukrepe za odpravo prekarnosti. Kaj se dogaja na tem področju?

Profmedia
Mladi ob prvi redni zaposlitvi dobijo pogodbo za nedoločen čas samo v 33 % primerov, kar nas uvršča na predzadnje mesto znotraj EU.

Že premier Marjan Šarec je obljubljal, da bo rešil probleme prekarstva, a je njegova vlada predčasno razpadla. Še prej je ustanovila je posebno skupino, v njej so najprej s pravno fakulteto raziskovali problematiko prekarnosti, nato pa je bila strokovna skupina okrepljena še z drugimi člani. A zgodilo se ni nič, zato pa smo o prekarnosti slišali tudi pred zadnjimi volitvami; koalicijske stranke so se s podpisom poziva za sistemsko odpravo prekarnosti opredelile zelo jasno. V koalicijski pogodbi je zapisano, da bo vlada s ciljem odprave prekarnosti in zagotavljanja odgovornega dela v sodelovanju s stroko in civilno družbo pripravila strategijo, standarde prekarnosti in ukrepe za odpravo prekarnosti. Da bi razumeli, ali gre v prihodnosti pričakovati določene spremembe ali ne, smo se obrnili na politično stranko Levica, ki je to področje pred volitvami še posebej izpostavljala, in jih vprašali, kaj se je glede tega do zdaj zgodilo.

Levica: pripravljalne aktivnosti potekajo

»V stranki Levica se zavedamo, da je eden izmed glavnih izzivov odpravljanje prekarnosti, kar smo zapisali tudi v koalicijski sporazum. Ta med svojimi cilji določa tudi sistemsko odpravo prekarnosti in v ta namen predvideva pripravo standardov prekarnosti, strategijo in ukrepe za odpravo prekarnosti. Predvidena strategija za odpravo prekarnosti bo zajela dosedanje ugotovitve in dognanja na področju prekarnosti, med katere bosta vključena tudi Multidisciplinarna analiza prekarnosti in dosedanje delo Medresorske delovne skupine za načrtovanje in izvedbo ukrepov proti prekarnosti, ter jih povezala v strukturiran nabor ukrepov, pri katerem bodo ti naslovljeni tudi s konkretnimi časovnicami,« so odgovorili na vprašanje, kaj je Levica od podpisa koalicijske pogodbe do zdaj storila. Na vprašanje, kako Levica razume prekarnost, kaj konkretno vsebuje oziroma bi moral vsebovati standard za odpravo prekarnega dela in s katerimi metodami bi spodbujali vstop podjetij v sprejem standarda, pa so pojasnili: »Pripravljalne aktivnosti so že v teku (interna priprava gradiva in izhodišč), aktivnejše delo na sami strategiji pa bo steklo po zaključku trenutnih prednostnih zakonodajnih postopkov na področju delovnih razmerij, ki sicer parcialno že tudi sami naslavljajo določene vidike prekarnosti (Spremembe in dopolnitve Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti ter Spremembe in dopolnitve Zakona o delovnih razmerjih (v nad.: ZDR-1)).« Z zakonskima predlogoma pa načrtujejo, da bomo v okviru prekarnosti naslovili omejitev povečanih tveganj za prekarnost pri agencijskih delavcih (omejitve zaposlovanja agencijskih delavcev, dvig nadomestil za agencijske delavce na čakanju), na podlagi Direktive o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih uvedba možnosti delavca, da od delodajalca zahteva predvidljivejšo in varnejšo zaposlitev, delodajalec pa se mora na zahtevo delavca odzvati v določenem roku, dodatno pravno varstvo za delavce in delavske predstavnike, ki jim je bil izdan opomin pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, doseganje višjih standardov na področju izrabe in evidentiranja delovnega časa, obvezno elektronsko evidentiranje delovnega časa za delodajalce, ki jim je bila izrečena globa zaradi kršitev določb delovnega časa, in okrepitev inšpekcijskega nadzora na področju nadzora delovnih razmerij in evidentiranja delovnega časa. Dodali so še, da so trenutne vsebine v okviru predlogov sprememb in dopolnitev ZDR-1 izhodišča za obravnavo v okviru pogajalske delovne skupine ESS za pripravo novele ZDR-1, ki je že pričela z delom, končne rešitve pa bodo odvisne od dela omenjene pogajalske skupine.

Koliko je prekarnih delavcev?

Da je tema zapletena, priča že dejstvo, da natančnega števila prekarnih delavcev ne poznamo, vse je le okvirno špekuliranje. Prekarno delo obstaja tako v javnem kot zasebnem sektorju, v Gibanju za dostojno delo in socialno družbo ocenjujejo, da je od 250 tisoč prekarnih delavk in delavcev približno 80 tisoč takih, ki delajo znotraj javnega sektorja. »Res pa je tudi, da so vsi tisti poklici, ki so v plačni skupini in jim mora država kot delodajalec doplačevati k plači, da bi lahko rekla, da prejemajo minimalno plačo, močno prekarizirani na več ravneh,« so še zapisali. Opozarjajo, da je k omenjeni oceni prekarnosti oziroma k 250 tisoč ljudem treba dodati še 450 tisoč ljudi, ki s prekarci in prekarkami živijo v istem gospodinjstvu. Navajajo še naslednje podatke: v Sloveniji že več kot 41 % delavcev delo opravlja v atipičnih oblikah dela, mladi pa ob prvi redni zaposlitvi dobijo pogodbo za nedoločen čas samo v 33 % primerov, kar nas uvršča na predzadnje mesto znotraj EU. Stopnja tveganja revščine je bila leta 2005 med samozaposlenimi 13,1 %, leta 2017 pa že 26,6 %. Vsak četrti samostojni podjetnik v Sloveniji torej živi pod pragom tveganja revščine. Število samostojnih podjetnikov v Sloveniji zelo hitro narašča in znaša že 13 % vseh delovno aktivnih. Samostojni podjetniki v primerjavi z redno zaposlenimi delajo dlje za pol nižjo urno postavko. Kot glavno težavo samozaposlitve 19,4 % samozaposlenih navaja, da so brez prihodkov, če zbolijo. V Sloveniji je trenutno le še 22 % delavcev sindikalno organiziranih. S povečevanjem atipičnih zaposlitev se to število zmanjšuje, so še zapisali.

Kakšna je definicija prekarnega delavca?

Težave so pojavljajo tudi že pri definiciji prekarnosti. V Gibanju za dostojno delo in socialno družbo pravijo tako: »Prekarno delo pojmujemo kot katerokoli pravno ali izvenpravno vrsto dela, ki je v temelju negotova in ki v sodobnem času kaže znake rušenja pridobljenih delavskih pravic in socialne varnosti, ki so si jih delavke in delavci priborili v sicer nevzdržnem kapitalističnem sistemu. Uporaba atipičnih oblik dela je lahko zakonita in nezakonita. Problematični sta lahko obe uporabi, sploh če na trgu izrinjata redna delovna razmerja. Prikrito delovno razmerje je situacija, ko oseba opravlja delo za enega delodajalca na podlagi atipičnih oblik dela (študentsko delo, s. p., avtorske in podjemne pogodbe), a dela v pogojih, ko so izpolnjeni vsi elementi delovnega razmerja: kontinuirano in dlje trajajoče delo, osebno opravljanje dela, delo za plačilo, delo pod navodili in nadzorom delodajalca in v njegovem delovnem procesu.« Na Inštitutu za študije prekariata so prav tako pripravili opredelitev, ki se osredotoča na elemente prekarnosti, ne na sam tip zaposlitve. »Prekarno delo, v najširšem smislu, zajema vsako zlorabo oddaje dela ali zaposlitve s strani delodajalca, ki privede do stiske, odvisnosti ali negotovosti ter posledično do socialne ogroženosti prevzemnika dela ali zaposlitve.«

Kaj pa Inšpektorat za delo?

Primož Lavre
V Levici pravijo, da so pripravljalne aktivnosti glede ureditve prekarnega dela »v teku«.

Takšna prikrita delovna razmerja so nezakonita – to jasno kažeta Zakon o delovnih razmerjih in sodna praksa. Ukrepa lahko Inšpektorat za delo, inšpekcijski nadzor nad izvajanjem oziroma spoštovanjem zakonov in drugih predpisov pa izvršujejo inšpektorji kot uradne osebe s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Na njihovi spletni strani se lahko poda prijava inšpektorju za delo, tudi anonimna. Kot so nam povedali na Inšpektoratu, lahko inšpektor kadarkoli zahteva vpogled v dokumentacijo podjetja – vendar pa, ker je inšpektorjev bolj malo, tega skoraj ne počno, temveč se odzivajo na prijave. Oktobra lani je minister za delo Luka Mesec je napovedal reorganizacijo inšpektorata za delo: z nenapovedanimi in temeljitimi pregledi bodo merili na najbolj problematična podjetja, napovedal je tudi kadrovske ukrepitve. Na Inšpektoratu so nam povedali, da ne vodijo evidenc, kolikokrat so inšpektorji posredovali le zaradi prekarnosti, zato pa so poslali podatke o kršitvah 13. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki prepoveduje opravljanje dela na podlagi pogodb civilnega prava (razen v primerih, ki jih določa zakon), če obstajajo elementi delovnega razmerja. Inšpektorji so v letu 2023 (neuradni podatki) ugotovili 15 kršitev prepovedi sklepanja pogodb civilnega prava, če obstajajo elementi delovnega razmerja, v letu 2022 (neuradni podatki) so ugotovili 45 kršitev, v letu 2021 pa so ugotovili 42 kršitev. Pri tem opozarjajo, da se praviloma za enega delodajalca šteje le ena kršitev (torej ne glede na število delavcev, pri katerih so bile ugotovljene kršitve).

Prekarec v praksi

Kako pa je prekarno delo oziroma prikrito delovno razmerje videti v praksi? Oseba torej opravlja dela zaposlenih: je vključena v delovni proces, običajno mora hoditi delat v prostore delodajalca in biti tam osem ur, ima odgovornosti in urnik, ki se ga mora držati, ter pogodbo, ki jo delodajalec običajno redno spreminja, saj bi na dlje časa trajajočo pogodbo morda postal pozoren kakšen inšpektor za delo. Če pa ga vendar nekako odkrije inšpektor za delo in pod drobnogled vzame njegovo pogodbo ter ugotovi kršitev delodajalca, kaj se zgodi? Še pred letom 2017 je moral s. p. sam tožiti delodajalca na delovnem sodišču in dokazovati elemente delovnega razmerja – čeprav je inšpektor ugotovil kršenje zakona. Kot kažejo izkušnje odvetnikov delovnega prava, so se s. p.-ji redko odločili za tožbo, saj jim je jasno, da kasneje nikoli več ne bodo mogli dobiti dela pri delodajalcu, ki ga bodo tožili. »V Sloveniji kot majhni državi pa takšen delavec hitro dobi oznako težavnega in bo kasneje težje dobil delo, saj je bil tisti, ki je podjetju ’delal težave in stroške', kar se hitro razve,« nam je svojo izkušnjo opisal dolgoletni prekarec. Od leta 2017 pa je drugače: oktobra 2017 je začela veljati sprememba Zakona o inšpekciji dela, po kateri inšpektor v odločbi, s katero delodajalcu prepove opravljanje dela delavcev ali delovnega procesa oziroma uporabo sredstev za delo do odprave nepravilnosti, hkrati odredi, da mora zavezanec osebi, na katero se prepoved nanaša, izročiti pisno pogodbo o zaposlitvi v roku treh delovnih dni po tem, ko mu inšpektor vroči odločbo, v kateri ugotovi opravljanje dela na podlagi pogodb civilnega prava v nasprotju z ZDR-1.