Poudarjajo, da če psihosocialna tveganja in stres v službi razumemo in obravnavamo kot organizacijska vprašanja, jih je možno obvladati tako kot katera koli druga tveganja za zdravje in varnost pri delu. "Zato je ključno, da se zlasti vodstveni delavci zavedajo pomena psihosocialnih tveganj, jih prepoznavajo in obvladujejo, k čemur jih obvezuje tudi 24. člen Zakona o varnosti in zdravju pri delu."
Podatki Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) kažejo, da se vsak vloženi evro v promocijo duševnega zdravja pri delu povrne v višini od 2,5 do 4,7 EUR, po nekaterih drugih raziskavah celo do 13,6 EUR, zahvaljujoč zmanjšanju stroškov, ki nastajajo zaradi absentizma in fluktuacije, ter po drugi strani povečanju produktivnosti in drugih pozitivnih učinkov, ki jih prinaša duševnemu zdravju naklonjeno delovno okolje, poroča NIJZ.
Zaradi stresa na bolniško
"Čeprav dobro duševno počutje pri delu prinaša številne koristi za posameznika, delovno organizacijo in celotno družbo, je bilo v Sloveniji skrbi za duševno zdravje pri delu doslej posvečeno premalo pozornosti", poudarja Radivoje Pribaković Brinovec, vodja Programa MIRA, Nacionalnega programa duševnega zdravja in predstojnik Centra za upravljanje programov preventive in krepitve zdravja na NIJZ.
Omenjena inštitucija povzame še te podatke EU- OSHA, ki razkrivajo, da lahko od 50 do 60 odstotkov izgubljenih delovnih dni pripišemo stresu in posledicam neobvladanih psihosocialnih tveganj v povezavi z delom. "Po podatkih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) znašajo letni stroški z delom povezanega stresa in težav v duševnem zdravju v EU več kot štiri odstotke bruto družbenega proizvoda," opozarja inštitut.
Te odsotnosti najdaljše
NIJZ sklene, da neobvladana psihosocialna tveganja lahko vplivajo na porast zdravju škodljivih navad, kot so premalo spanja, neurejeno prehranjevanje, neredna telesna dejavnost, več pitja alkohola, kajenja, zloraba drog, pa tudi na številne zdravstvene težave in bolezni, kot so prebavne motnje, telesne bolečine, izgorelost, povišan krvni tlak, srčni infarkt, možgansko kap, sladkorno bolezen tipa 2, nekatera rakava obolenja. "Povezujejo se tudi z duševnimi motnjami, na primer z depresivnimi in anksioznimi motnjami. Bolniške odsotnosti zaradi duševnih in vedenjskih motenj so med najdaljšimi, njihovo trajanje in pogostost pa se v Sloveniji v zadnjih letih še povečujeta. Duševne motnje so tudi najpogostejši razlog za invalidske upokojitve."
