Povedali so, da so že v Emoni Rimljani organizirali požarno varstvo. "Zanj je skrbela vojska, ki je imela v vsaki centuriji brizgalničarja, trobentača in nosače vode. Opremljeni so bili tudi z vsem tedanjim orodjem za gašenje: s Heronovo vodno črpalko (sifonom), vedrom, lestvami, drogovi in drugim. Pomembno pa je tudi dejstvo, da je bila Emona grajena predvsem iz kamna, kar je vsekakor predstavljalo večjo varnost pred izbruhi požarov," so razložili zanimivo zgodovino.
V srednjeveški Ljubljani pa so po njihovih besedah prebivalci kar sami skrbeli za požarno varstvo. "Stavbe v mestu so bile pretežno lesene, kar je bilo vzrok številnih velikih požarov, ki so mnogokrat opustošili velike predele mesta," so izpostavili.
Prva lestev in brizgalna
Če 'prevrtimo' čas malo naprej, so prva dva poklicna gasilca v mestu zaposlili konec julija 1922. V oktobru je bilo zaposlenih že 10 gasilcev, od katerih je bilo šest stalno prisotnih. Torej že lahko govorimo o pravi gasilski enoti.
Poklicni gasilci so dobili prostore v Mestnem domu, in sicer telefonsko sobo, pisarno, skupno spalnico za moštvo, kuhinjo in polovico garaže prostovoljnega gasilskega društva Ljubljana mesto.
Oprema je bila zelo skromna: brizgalna, nekaj cevi, najnujnejše orodje, lestve in oprema za deset mož, za prevoz bolnikov pa dva reševalna voza na konjsko vprego in dva para konj. Že naslednje leto pa je enota dobila predelano tovorno vozilo Fiat in novo gasilsko vozilo z brizgalno.
Prvo avtolestev so dobili leta 1934. Ta 30 – metrska naprava je bila v uporabi vse do leta 1970, je moč izvedeti na spletni stran Gasilske brigade Ljubljana, ki je največja in hkrati najstarejša poklicna gasilska enota v Sloveniji.
