Cene zlata rastejo
Cene zlata te čase rastejo, zlasti ob inflaciji. Posledično se bo povečalo število zlatokopov po vsem svetu. Trenutna vrednost kilogarama zlata je okoli 54.000 evrov. Ob tem je treba poudariti, da je zlata v svetu zelo malo.
Dravsko nabrežje naj bi bilo že pred štiri tisoč leti bogato nahajališče, zato so tam izpirali zlato iz rečnih naplavin. Zlato naj bi na reki Dravi izpirali že Kelti in Rimljani. Stalne dovolilnice za izpiranje zlata na reki Dravi je leta 1776 izdala cesarica Marija Terezija – te so razveljavili šele po drugi svetovni vojni. Med letoma 1907 in 1908 je zlato izpiralo kar 200 posameznikov, ki naj bi iz vrhnjih plasti rečnih nanosov pridobili tudi do 12 kilogramov zlata na sezono. Iskanje in pridobivanje zlata se je končalo med obema svetovnima vojnama. Takrat so bili bregovi Drave razdeljeni na koncesijska polja za raziskave in izpiranje, a je po drugi svetovni vojni iskanje zlata zamrlo.
»Dejstvo je, da je bilo v produ Drave in Mure vedno prisotno zlato, to je bilo znano že pred več tisoč leti. Ker pa je zlata malo, je v zelo drobnih delcih in je njegovo izpiranje težaško delo, na teh območjih nikoli ni vzniknila prava zlata mrzlica – oziroma če je, je tega že davno,« je izpostavil Sašo Šantl, avtor Zgodovinske in terenske raziskave o zlatu Dravskega polja, sicer pa vodja in raziskovalec pri Inštitutu za vode Republike Slovenije. Šantl je med drugim eden redkih entuziastov, ki se ukvarjajo z izpiranjem zlata. Že od nekdaj je bil tesno povezan z naravo, še posebej pa so ga privlačili minerali in kamnine, najbolj seveda zlato. Svoj prosti čas zato zelo rad preživlja ob zlatonosnih rekah, išče primerne lokacije za izpiranje zlata in se razveseli vsake najdene luske. Njegova želja je, da bi se nekega dne na izpiralnem krožniku zasvetil kak večji oziroma poseben kos zlata. Zadnje čase vse večkrat išče zlato na tako imenovani Zlati plaži v Zlatoličju (občina Starše), in sicer skupaj s Srečkom Molkom, ptujskim oblikovalcem lesenega nakita. Pred petimi leti sta se naključno srečala ter združila svoje znanje in zamisli. Tako je nastala blagovna znamka Dravagold (nakit, zlatokopska doživetja).
Za desetinko grama zlata je treba naložiti vsaj dvesto lopat materiala
Ker oba menita, da je treba izpiranje zlata doživeti v živo, sem z veseljem sprejela njuno povabilo k reki Dravi, oziroma natančneje, na Zlato plažo v občini Starše. Do te lokacije se je treba peljati skozi vas Zlatoličje, nato pa čez polja in mimo kmetije Pal do reke. V neposredni bližini je speljana Dravska kolesarska pot, zato se lahko tam ustavijo tudi kolesarji. Dostop na tem mestu ni otežen, zato je lokacija primerna tudi za družine z otroki. Med drugim sta mi zaupala, da na tem mestu lahko prav vsak najde svojo zlato lusko. »Pred izpiranjem najprej testiramo, koliko zlata je prisotnega v produ, za kar uporabljamo izpiralne sklede ali krožnike. Zlatonosna lokacija je tista, kjer najdemo vsaj nekaj lusk. Tudi tam, kjer je veliko granatov, je več možnosti za zlato. Nato pa postavimo izpiralno opremo oziroma v našem primeru rekreacijski izpiralnik, ki ima baterijo in prek črpalke dovaja vodo,« je pojasnil Šantl, ki je med pogovorom že začel z lopato nalagati material. »Potrebnih je vsaj 200 lopat materiala, da najdemo 1000 majhnih luskic, kar je le od 50 do 100 miligramov zlata; govorimo torej o desetinki grama.« Izpiranje zlata je torej tudi izjemno fizično naporno delo, pri čemer je treba imeti še veliko mero potrpežljivosti. Vse to pa seveda odtehta trenutek, ko se v soncu zalesketajo zlate luske. In res so se!
V Dravi še vedno več ton zlata
Po Šantlovih ocenah je na koridorju reke Drave med Mariborom in Ptujem še vedno od 1700 do 17.000 kilogramov zlata. »Morda se zgornja ocena količine zlata zdi zelo 'zlatomrzlična', vendar se moramo zavedati, da je treba izprati 270 milijonov kubičnih metrov proda, in to na območju, ki ni neobljudeno in na katerem veljajo kmetijsko-gozdarske, naravovarstvene in vodovarstvene omejitve, je prisotna poplavna nevarnost ter razna druga raba vode in vodnega prostora.« V reki Dravi naj bi se sicer po ocenah v vsej zgodovini izpralo več kot 20 ton zlata. »Mogoče vzdolž Drave na ožjem in širšem območju obstaja še kakšno nedotaknjeno, z zlatom bogato območje, ki je bilo v preteklosti spregledano, je bilo pregloboko ali pa preprosto predaleč od vode. To pa so seveda sanje današnjih zlatosledcev,« je dodal Šantl.
Zlata Drava je obudila izpiranje zlata
Občina Starše je skupaj s partnerji (TD Starše, ŠD Starše, Gradnje Starše) izpiranje zlata obudila v okviru projekta Zlata Drava. Njegova vrednost je nekaj manj kot 40.000 evrov, od tega so okoli 27.000 evrov pridobili od LAS Lastovica: »Izvajanje aktivnosti izpiranja zlata je po zaključku projekta odvisno predvsem od vključenih akterjev, tako partnerjev kot drugih deležnikov. Želja tako LAS kot starške občine je, da se v izvajanje aktivnosti izpiranja zlata ob reki Dravi vključi nosilec, ki bo z vso resnostjo izpolnjeval naloge, ki jih prinaša turistični produkt.« V okviru projekta so izvedli naslednje aktivnosti: zgodovinsko in terensko raziskavo (Sašo Šantl), strokovne delavnice, nabavo opreme za demonstracijo izpiranja (garniture za izpiranje zlata, plošče za izpiranje, posode, sita, lopate, zalivalke) in opreme za izpiralce (majice, telovniki, predpasniki iz gume in blaga, srajce, hlače), ureditev vaškega središča Zlatoličje – klopi in košev za odpadke, oblikovanje in tisk brošur ter promocijskega materiala.
